Mojstrovina o človeškem duhu v senci vojne 

Zgodovinski roman Mihaila Afanasjeviča Bulgakova Bela garda nas popelje v burne dni državljanske vojne od decembra 1918 do začetka februarja 1919 v Kijevu. Skozi oči družine Turbin in njihovih prijateljev doživljamo pretresljive zgodbe o lojalnosti, izdaji, ljubezni in izgubi. Bulgakov je mojstrsko slikal kaotično ozračje in globoko osebne tragedije, ki so spremljaje zgodovinske dogodke. Preplet realističnega pripovedovanja in dramatičnih zasukov bralca vodi skozi vrtince človeških čustev in usod. Roman je tudi temeljit razmislek o človeškem stanju in morali v času vojne.

Absurdnost in kaotičnost vojne

Družina Turbin in njihovi prijatelji se soočajo z življenjskimi prelomnicami in moralnimi izzivi, ki jih prinaša vojna. Z realistično in čustveno bogato pripovedjo je Bulgakov mojstrsko prikazal kontrast med krhkostjo človeškega življenja in izjemno vzdržljivostjo, ki jo ljudje najdejo v sebi v najtežjih časih. Avtor skozi podrobno upodobitev likov in dogodkov odraža absurdnost in kaotičnost vojne, hkrati pa poudarja pomembnost lojalnosti, poguma in osebne integritete. Liki v romanu se neprestano soočajo z izdajami in težkimi odločitvami, vendar kljub temu ohranjajo svoje vrednote in človečnost. Avtor je skozi zgodbo spretno izrisal tudi globoko čustveno plat likov, ki iščejo smisel in upanje v svetu, polnem nasilja in nepredvidljivosti.

Aleš Maver in prevajalec Marjan Poljanec (v roki drži prvo izdajo iz leta 1975). FOTO: Ivo Žajdela

Premišljena moralna in etična študija

Bela garda ni le zgodovinski roman, ampak tudi premišljena moralna in etična študija, ki bralca spodbuja k razmisleku o lastnih vrednotah in odločitvah. Skozi trpljenje in preizkušnje, ki jih doživljajo liki, je Bulgakov poudaril pomen humanosti in sočutja tudi v najbolj nemogočih razmerah. Avtorjeva sposobnost, da v zapletenem zgodovinskem kontekstu ohrani univerzalna vprašanja o človeški naravi, naredi Belo gardo relevantno in močno delo tudi za sodobnega bralca. Belo gardo smo v slovenskem jeziku dobili leta 1975 s prevodom Marjana Poljanca, tudi Sovretovega nagrajenca za izjemne prevajalske dosežke. K tokratni prenovljeni in dopolnjeni izdaji je poglobljeno spremno besedo napisal dr. Aleš Maver.

Dr. Aleš Maver je napisal poglobljeno spremno besedo. FOTO: Ivo Žajdela

Mihail Afanasjevič Bulgakov

Mihail Afanasjevič Bulgakov (1891–1940) je bil ruski pisatelj, dramatik in zdravnik. Rodil se je v ugledni družini ruskih staršev v Kijevu, kar je močno vplivalo na njegovo izobraževanje in razvoj. Študiral je medicino in med prvo svetovno vojno deloval kot zdravnik, bogate življenjske izkušnje s tega področja je kasneje uporabil tudi v svojih literarnih delih. Kmalu po boljševistični revoluciji se je odločil za literarno kariero in se preselil v Moskvo, kjer je ustvaril svoja najpomembnejša dela.

 Bulgakov je najbolj znan po svojem romanu Mojster in Margareta, ki je posthumno postal klasika svetovne književnosti. Njegova dela, kot so Bela garda, Pasje srce in Zapiski mladega zdravnika, pogosto raziskujejo temo absurdnosti življenja, moralnih dilem in boja posameznika proti totalitarizmu. Kljub številnim težavam in cenzuri, s katerimi se je soočal v sovjetskem času, je Bulgakov ostal zvest svojim idealom in nadaljeval s pisanjem. Njegova dela so danes cenjena zaradi globokega vpogleda v človeško naravo, bogate simbolike in mojstrskega pripovedovanja.

1/4