Sirski Kurd Idris je za BBC povzel prepričanje mnogih migrantov: »Beloruski predsednik se je odločil, da odpre mejo z EU.« Toda mnogi ostanejo ujeti na nikogaršnji zemlji. Poljska jim poskuša preprečiti prehod meje, številni pa poročajo, da jih tudi beloruska stran zadržuje ob meji. Ob vse nižjih temperaturah grozi vse resnejša humanitarna kriza, nekaj ljudi je že umrlo od izčrpanosti ali podhladitve.

Ob vse nižjih temperaturah grozi vse resnejša humanitarna kriza, nekaj ljudi je že umrlo od izčrpanosti ali podhladitve.

Zaostreno je tudi na mejah z Litvo in Latvijo. Evropska unija za položaj krivi beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je zaradi zahodnih sankcij že spomladi grozil z begunskim valom. Nadškof Vilne Gintaras Linas Grušas tako povzema: »Gre za novo obliko trgovine z ljudmi, ne za finančni dobiček, ampak v politične namene, ko poskušajo ohranjati avtoritarni režim.«

Kdo so ljudje na meji? 

Letos so beloruske oblasti močno poenostavile vizumske postopke. Po vsem Bližnjem vzhodu so pognale potovalne agencije, ki ponujajo »turistične aranžmaje«, ki vključujejo vizum, letalsko vozovnico in namestitev v hotelu v Minsku za nekaj dni. Od tu naprej posel prevzamejo tihotapske združbe, ki odpeljejo ljudi do meje. Po poročilih jim pri prehodu meje včasih pomaga celo beloruska vojska. Številne na drugi strani ujamejo in jih odpeljejo v begunske centre, kjer čakajo na azilni postopek ali izgon iz države.

Nadškof Grušas, novi predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, se je osebno srečal z nekaterimi prebežniki.

Nadškof Grušas, ki je tudi novi predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc, se je osebno srečal z nekaterimi prebežniki. Tako je naštel njihove motive za agencijo SIR: »Mnogi poskušajo zbežati iz grozljivih razmer v svojih državah. Mnogi so doživeli grozote vojne … Nekateri bežijo, ker jih preganjajo zaradi vere. Nekateri iščejo boljše življenje.« Opisal je tudi primer afriških študentov v Belorusiji, ki so jim nenadoma drastično dvignili stroške bivanja in jih postavili pred alternativo: vrniti se domov ali »iti v EU«.

Odgovor na sankcije 

Lukašenko, imenovan tudi zadnji evropski diktator, je na čelu svoje države že 25 let. Novo dno v odnosih z Evropsko unijo prihaja po lanskih spornih volitvah, zaradi katerih so izbruhnili najbolj množični protesti v zgodovini Lukašenkove vladavine. EU je v odgovor na zatrtje komaj prebujene opozicije uvedla vrsto sankcij proti predstavnikom beloruskega režima in gospodarstva. Sankcije so se dodatno zaostrile, potem ko so maja pod pretvezo grožnje z bombo v Minsku prisilno prizemljili letalo družbe Ryanair na letu iz Grčije v Litvo. Na njem je bil protirežimski novinar Roman Protasevič, ki so ga takoj aretirali.

Lukašenko, imenovan tudi zadnji evropski diktator, je na čelu svoje države že 25 let.

V luči migrantske krize pa so v ponedeljek zunanji ministri Evropske unije sprejeli nov pravni okvir za sankcije proti Belorusiji, ki jih bodo lahko razširili tudi na posameznike in organizacije, ki spodbujajo nezakonite prihode v EU. Med te spadajo tudi letalske družbe, ki imajo lahko s prodajo letalskih vozovnic migrantom lepe dobičke.

Bo unija ostala enotna?

Preizkušnja je presenetljivo poenotila države EU, ki v prejšnjih migrantskih krizah niso našle skupnega jezika. Zdaj bolj ali manj enoglasno podpirajo prizadevanje, da bi ustavili belorusko izsiljevanje. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je tako poudaril, da je v EU mogoče priti le po zakoniti poti. Poljska in Litva za krizo obtožujeta tudi Rusijo, saj v Lukašenku mnogi vidijo le podaljšano roko Kremlja. Toda tudi ruska podpora ima svoje meje: ko je beloruski predsednik prejšnji teden zagrozil s prekinitvijo dobave ruskega plina čez belorusko ozemlje v Evropo, je to možnost hitro zavrnil sam Putin.

 V Lukašenku mnogi vidijo le podaljšano roko Kremlja.

Po drugi strani Rusija zbira svojo vojsko v trikotniku ob beloruski in ukrajinski meji, kot je po poročanju FAZ ob robu zasedanja ministrov EU v ponedeljek opozoril litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Novinarjem je predstavil dve mogoči hipotezi: Rusija bi preusmerjeno pozornost lahko izrabila za napad na Ukrajino, ali pa bo poskušala doseči stalno vojaško navzočnost v Belorusiji. Slednje kaže na dolgoročni cilj – pripojitev te države Ruski federaciji, čemur se želi izogniti tudi Lukašenko.

Hibridna vojna 

Litovska notranja ministrica Agne Bilotaite je že avgusta dogajanje opisala kot hibridno vojno. Gre za doseganje političnih ali vojaških ciljev z drugačnimi sredstvi, in sicer z dezinformacijami, kibernetskimi napadi ali spodbujanjem migrantskih tokov. Migracije so sicer že dolgo znano sredstvo zunanje politike. Evropske države so leta 2010 npr. dosegle dogovor z Gadafijevim režimom v Libiji, ki je v zameno za finančna sredstva zaustavljal prebežnike iz Afrike.

Kočljivo vprašanje priseljevanja je v mnogih državah tudi pomembna notranjepolitična tema.

Podoben dogovor je bil leta 2016 sklenjen s Turčijo, spomnimo pa se krize na turško-grški meji v začetku lanskega leta, ko je turški predsednik Erdoğan poskušal doseči dodatne finančne zaveze Evropske unije. Kočljivo vprašanje priseljevanja pa je v mnogih državah tudi pomembna notranjepolitična tema, pripravna za pridobivanje političnih točk.

Šotori upanja 

Nadškof Stanisław Gądecki, predsednik Poljske škofovske konference, je v izjavi 10. novembra obsodil politično zlorabo migracij: »Migranti so povečini žrtve krute politične akcije in pohlepa tihotapske mafije. Zato bi rad še enkrat ponovil, da potrebujejo vsi, ki trpijo zaradi tega zla, našo skrb in solidarnost.« Svoje molitve je namenil tudi državnim organom, vojski in policiji »v teh težkih trenutkih služenja v dobro domovine«. Poljska Cerkev bo 21. novembra po vsej državi zbirala sredstva za nujno pomoč, pa tudi za dolgoročno integracijo tistih, ki bodo ostali v državi.

Poljska Cerkev bo 21. novembra po vsej državi zbirala sredstva za nujno pomoč, pa tudi za dolgoročno integracijo tistih, ki bodo ostali v državi.

Po poročanju portala Kathpress bo poljska Karitas v štirih župnijah v bližini meje z Belorusijo postavila t. i. šotore upanja, kjer bodo pomagali prebežnikom. Po besedah Cordiana Szwarca iz Karitas bo to tudi prostor zbiranja domačinov, ki čutijo moralno obvezo, da pomagajo ljudem v stiski, a se spopadajo tudi s strahom za svojo varnost. Tudi nadškof Grušas poudarja, da je prva naloga krščanske solidarnosti pomoč migrantom, a opozarja, da je treba predvsem prekiniti »ilegalno trgovino z ljudmi v politične namene«.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (47/2021).