1. januarja v vesoljni Cerkvi tradicionalno obhajamo svetovni dan miru. Papež ob tej priložnosti vsakokrat napiše posebno poslanico. Letošnja ima naslov »Migranti in begunci: ljudje, ki iščejo mir«. Papež nas v njej med drugim vabi, naj na svetovne migracije gledamo kot na priložnost za izgradnjo prihodnosti miru in predlaga strategijo s štirimi stebri: sprejeti, zaščititi, pospeševati in vključevati.



»Mir vsem ljudem in vsem narodom zemlje!« zaželi papež takoj na začetku poslanice. Mir je namreč globoko hrepenenje vsakega človeka in vseh ljudstev, predvsem tistih, ki trpijo zaradi pomanjkanja miru. Spomni, da je danes na svetu 250 milijonov migrantov, od teh je 22 milijonov beguncev. »Z duhom usmiljenja objemimo vse, ki bežijo pred vojno in lakoto ali so prisiljeni zapustiti svojo domovino zaradi diskriminacije, preganjanja, revščine in uničenega okolja«, spodbudi papež. Toda odpreti svoja srca za trpljenje drugih ne zadošča. Sprejeti drugega zahteva konkretno delo, verigo pomoči in dobrohotnosti, uvidevno in budno pozornost, odgovorno vodenje novih in zapletenih razmer, h katerim so včasih dodani še drugi, že obstoječi problemi skupaj z viri, ki so vedno omejeni.

Papež se v nadaljevanju poslanice dotakne različnih vzrokov za vedno večje število migrantov in beguncev. Vse prvine, s katerimi razpolaga mednarodna skupnost, kažejo, da se bodo migracije svetovnih razsežnosti nadaljevale in zaznamovale našo prihodnost. Nekateri jih imajo za grožnje. »Jaz pa vas, nasprotno, vabim«, zapiše Frančišek, »da nanje gledate s pogledom, polnim zaupanja, kakor na priložnost za izgradnjo prihodnosti miru.« Da bi prosilcem za azil, beguncem, migrantom in žrtvam trgovine z ljudmi lahko ponudili priložnost, da najdejo mir, ki ga iščejo, papež predlaga strategijo, ki je sestavljena iz štirih dejanj: sprejeti, zaščititi, pospeševati in vključevati.

Ob koncu poslanice izrazi željo, da bi se leta 2018 Združeni narodi opredelili in sprejeli dva svetovna sporazuma: enega o varnem, urejenem in zakonitem preseljevanju ter drugega o beguncih. Ker bi šlo za sporazuma na svetovni ravni, bi predstavljala referenčni okvir za politične predloge in praktična merila. Po papeževem prepričanju je zato pomembno, da oba sporazuma temeljita na sočutju, dolgoročnosti in pogumu. Potreben realizem mednarodne politike tako ne bo postal vdanost v cinizem in globalizacijo brezbrižnosti. »Dialog in usklajevanje dejansko predstavljata nujnost in dolžnost, ki je lastna mednarodni skupnosti«, na koncu poslanice poudari papež Frančišek.

Ob koncu minulega leta je bila poslanica v slovenskem prevodu predstavljena tudi pri založbi Družina.

Vir: arhiv Družine
Foto: Creative Commons