So selitve in nadzor nad migranti res samo vprašanje globalizacije in eden izmed velikih izzivov naše ere, se sprašuje urednik knjige.

Prav gotovo ne. Mobilni ljudje so od nekdaj predmet posebne pozornosti, saj so selitveni pojavi rezultat in hkrati dejavnik družbenih ter relacijskih dinamik, viri integracijskih procesov in konfliktov.

Zato je bil odnos do izseljencev in priseljencev v zgodovini vselej aktualen ter je našel mesto v politično-administrativnih sistemih in praksah.

Migracijski režimi, politike ter nadzorne prakse v treh zgodovinskih fazah

Slovenski prostor je z vidika nadzora migracij posebno zanimiv, saj zaradi geopolitičnih sprememb in sistemskih družbeno-političnih prehodov omogoča privilegirano opazovanje prelomov ter kontinuitet v odnosih med državo in migracijami.

Zbornik ponuja nekaj uvidov v migracijske režime, politike ter nadzorne prakse v treh zgodovinskih fazah, ki so zaznamovale problematiko migracij v 19. in 20. stoletju, in sicer v dobi liberalizma do prve svetovne vojne, v času izrazitih nacionalizmov med svetovnima vojnama ter v času po drugi svetovni vojni, ko je prek slovenskega ozemlja potekala delitev med socialističnim in kapitalističnim svetom.

Graničarji JLA na zahodni meji (železni zavesi) v času komunizma; verjetno na območju Mangarta. Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Svoboda izseljevanja in priseljevanja ter njene meje v dobi ekonomskega liberalizma

Najprej je urednik knjige Aleksej Kalc opisal pojme, koncepte, zgodovinske okvirje in specifike slovenskega prizorišča.

Aleksej Kalc je tudi avtor prvega prispevka o ravneh, akterjih in dinamikah nadzora ter politikah izseljevanja v desetletjih pred prvo svetovno vojno.

Franco Cecotti piše o državljanstvu, stalnem bivališču in domovinstvu med Avstrijo in Italijo med letoma 1850 in 1920.

Matjaž Klemenčič in Milan Mrđenović sta raziskala ameriško politiko priseljevanja do leta 1945 in slovenske izseljence.

Aleksej Kalc med predstavitvijo zbornika Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma. Foto: posnetek zaslona

Izseljevanje in izseljenci pod nadzorom domovine

Aleksej Kalc in Miha Zobec sta predstavila teritorialno in nacionalno suverenost, migracijski režim in razmere med »domovino« in diasporo v prvi Jugoslaviji.

Miha Zobec je pod naslovom Nadzor nad »manjšinci v izgnanstvu« raziskal izseljence iz Julijske krajine, fašistično Italijo in narodotvorno politiko Kraljevine Jugoslavije.

Migracijski nadzor v dobi socializma, od prepovedi do liberalizacije

Igor Jovanović je raziskal sisteme nadzora in migracijska gibanja na državni meji z zahodom v luči sekretariata za notranje zadeve.

Mirjam Milharčič Hladnik piše o subjektivnih pogledih na selitve in prebežništvo v goriškem prostoru v kontekstu nastajanja Nove Gorice.

Jernej Mlekuž pod naslovom Nadzor nad nenadzorovanimi migracijami prikaže prebege iz Jugoslavije v Slovenskem časopisju v letih 1945–1965.

Aleksander Panjek piše o identiteti kot kategoriji za upravljanje migracijskih tokov in etničnih slikah na zahodni slovenski meji po drugi svetovni vojni.

Petra Kavrečič in Miha Koderman sta šla po sledi slovenskih izseljencev in turističnih obiskov nekdanje Jugoslavije s poudarkom na poročanju revije Rodna gruda.

Prevajalka Suzana Koncut med predstavitvijo knjige (stripa) Krik ljudstva. Foto: posnetek zaslona

Krik ljudstva: strip o mitu pariške komune

18. marca 1871 so ljudske množice v Parizu prevzele – in si »vzele nazaj« (kot menijo levičarji) – oblast v mestu.

Tako je nastala pariška komuna, upor »ljudstva«, ki je od spodaj navzgor želelo zgraditi »drugačno družbo«.

Stripovski album Krik ljudstva, ki ga je po adaptaciji istoimenskega romana francoskega romanopisca in filmskega ustvarjalca Jeana Vautrina ustvaril priznani stripovski mojster Jacques Tardi, odpira razmislek o zgodovinskem pomenu (in mitu) pariške komune.

Afganistan: Konec okupacije

Knjižica Afganistan. Konec okupacije avtorjev Nancy Lindisfarne in Jonathana Neala nazorno prikazuje zadnjega pol stoletja afganistanske zgodovine, ki se je zaključila z nedavnim izgonom zahodnih okupacijskih sil iz države.

Besedilo je oprto na dobro poznavanje Afganistana in njegovih prebivalcev, saj sta pisca, ameriško-britanska antropologa, tam začela z raziskovalnim delom pred skoraj petdesetimi leti.

Njuna pripoved zajema sovjetsko vojaško intervencijo v Afganistanu, državljansko vojno, ki je sledila sovjetskemu umiku iz države, talibanski prevzem oblasti sredi 90. let prejšnjega stoletja, ameriški napad na državo konec leta 2001, ki je talibane odstranil z oblasti, in nadaljnjih dvajset let zasedbe s pomočjo evropskih vojsk.

Besedilo je bilo napisano takoj po »osvoboditvi« Afganistana in s svojo informativnostjo ter zavračanjem stereotipov in predsodkov prispeva k razumevanju tega prelomnega svetovnozgodovinskega dogodka.

Spremno besedilo je napisal Tomaž Mastnak.

Tomaž Mastnak med predstavitvijo knjižice Afganistan. Konec okupacije. Foto: posnetek zaslona