Michelangelo Buonarroti
Michelangelo Buonarroti
Založba Mladinska knjiga je izdala prevod knjige Michelangelo, velikan o enem največjih umetnikov vseh časov Michelangelu in spomine tržaškega pisatelja Miroslava Košute.
Michelangelo, Pieta
Pod naslovom Michelangelo, velikan smo dobili prevod razkošne knjige o dragoceni zapuščini Michelangela Buonarrotija (1475–1564), vrhunskega slikarja, kiparja in arhitekta, enega največjih umetnikov vseh časov in zadnjega velikana likovne umetnosti, ki že več kot 500 let dokazuje, da je prava umetnost brezčasna in neprecenljiva; njen avtor je Fabio Scaleti.
Iz velike klade marmorja je izklesal mogočnega Davida
Pred 500 leti je Michelangelo izklesal kip Kristus Odrešenik, pred tem pa ustvaril že slavno Pietŕ, poslikal strop Sikstinske kapele v Vatikanu.
Pozneje je ustvaril tudi Poslednjo sodbo, freske v Pavlovi kapeli, veličastni (žal nedokončani) Nagrobnik papeža Julija II. in številne druge umetnine.
Iz velike klade marmorja, ki je štirideset let ležala na polju pred Firencami, je izklesal mogočnega, a hkrati povsem naravnega Davida. Michelangelo je ustvaril lik, ki ni izražal le junaštva, temveč tudi idealno lepoto in notranjo napetost.
Kiparju so priznali, da je z njim presegel antične grške in rimske modele, ki so jih v renesansi zelo občudovali. Septembra 1504 so kip pripeljali na glavni mestni trg in ga postavili na častno mesto pred sedež vlade. Danes tam stoji kopija, original pa hrani Akademija.
Michelangelo, Pietŕ, detajl
Ustvarjal je v Firencah in Rimu
Michelangelo še ni dopolnil trideset let, a je že dosegel tolikšno slavo, da so se firenške oblasti odločile, naj se pomeri z velikim mojstrom prejšnje generacije, Leonardom da Vincijem. Moža naj bi s prizori bitke poslikala nasprotni steni dvorane državnega sveta.
Poskus ni uspel, saj nobeden od umetnikov ni dokončal zasnovanega dela, čeprav je bila Michelangelova pripravljalna risba Bitke pri Cascini mojstrska študija moških aktov v boju.
Leta 1505 je papež Julij poklical Michelangela v Rim. Odnosi med papežem in umetnikom so se ohladili, ko je papež pozabil na naročilo veličastnega nagrobnika in se lotil podjetnega načrta prezidave cerkve svetega Petra.
Michelangelo: NASLOVNICA
Michelangelova poslikava stropa Sikstinske kapele
Rezultat obnovljenega sodelovanja s papežem je bila Michelangelova poslikava stropa Sikstinske kapele. Michelangelo je potreboval štiri leta, da je končal to veliko in raznoliko okrasno delo.
Pogosto je delal v zelo utrudljivih položajih na odru dvajset metrov nad tlemi. Ko je delo oktobra 1512 odkril, je končni rezultat napravil izreden vtis na gledalce in ustvarjalec se je uveljavil kot »božanski Michelangelo«.
Sikstinska kapela je še danes ciljna točka muzejskih obiskovalcev širom sveta. Gre za verski prostor in kraj identitete Rimskokatoliške cerkve, v katerem kardinali na konklavu volijo papeža.
Michelangelo, Sikstinska kapela, detajl
Eden najpomembnejših spomenikov na Unescovem seznamu
Sikstinska kapela je eden najpomembnejših spomenikov na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Naslednjih nekaj let si je Michelangelo prizadeval dokončati Julijev nagrobnik, medtem pa izpolnjeval naročila Medičejcev za kiparska in arhitekturna dela. Življenje v medičejskih Firencah je bilo očitno neprijetno, saj je Michelangelo zapustil mesto in odšel v Rim, kjer je ostal do konca življenja.
Michelangelo, David
Na piedestalu največjega umetnika vseh časov
Vse to in še veliko več o umetniku, ki so ga zaradi njegove vsestranskosti postavili na piedestal največjega umetnika vseh časov, lahko spremljamo v knjigi Michelangelo, velikan.
Knjiga predstavlja vrhunce Michelangelove umetnosti iz njegovega celotnega opusa: kiparstva, slikarstva in arhitekture. Poleg 200 izjemnih posnetkov, ki jih lahko občudujemo, lahko preberemo še številne anekdote in zanimivosti iz zakulisja nastanka umetnin ter umetnikovega življenja.
Detajli nekaterih slik in kipov so povečani, kar je omogočilo ponovno fotografiranje v sklopu ekskluzivne kampanje.
Michelangelo, Mojzes
Miroslav Košuta, Na zmajevih krilih
V knjigi Na zmajevih krilih je objavljeno pričevanje Miroslava Košute o njegovem ljubljanskem obdobju življenja. Posamezni prizori se postopoma sestavljajo v mozaik, v podobo Ljubljane, kakršno je doživel v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja.
Miroslav Košuta, pesnik, dramatik in prevajalec, je v avtobiografski knjigi Mornar na kozi spomine na otroštvo v vasi Križ pri Trstu zaključil s prihodom v Ljubljano in vpisom na univerzo. To je bilo leta 1956, ko je moral na jugoslovanskem konzulatu v Trstu prositi za vstopni vizum, pot z vlakom do Ljubljane pa je trajala šest ur. V Ljubljani je ostal trinajst let, saj je po študiju primerjalne književnosti dobil svojo prvo službo na uredništvu kulturno-literarnih oddaj na nacionalnem radiu.
Košuta: NASLOVNICA
Čas in galerija obrazov sodobnikov
V pripovedi Na zmajevih krilih se posamezni prizori postopoma sestavljajo v mozaik, v podobo Ljubljane, kakršno je doživel v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. V tej podobi se ne zrcali le njegova osebna zgodba, ampak tudi tisti čas in cela galerija obrazov njegovih sodobnikov: Nika Grafenauerja, Svetlane Makarovič, Marjana Rožanca, Smiljana Rozmana, Marjane Kobe in drugih.
Najusodnejši in neizbrisni spomini na Ljubljano, povezani s Kliničnim centrom, pa so postavljeni na prvo in zadnje mesto v mozaiku:
Nekateri so za vselej zaprli oči s pogledom na tiste mogočne
kostanje onstran belo okvirjenih šip, mnogi pa smo pod
njimi odšli v sneg in nove zime.
(Miroslav Košuta)
Miroslav Košuta
