»Mi strahu ne poznamo več«
»Mi strahu ne poznamo več«
Na pobudo Nove slovenske zaveze, se je v Ljubljani na Kongresnem trgu zbrala množica ljudi, ki so se v molitvi spomnili na žrtve povojnih pobojev zapisanih na farnih spominskih ploščah. Na tem mestu je pred sedemdesetimi leti množica z balkona Ljubljanske univerze poslušala govor jugoslovanskega diktatorja Tita, ki je takole napovedal genocid, ki je kmalu zatem Slovenijo spremenil v krvavo morišče: “Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev se je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala divnih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas.”
Mi strahu ne poznamo več
Osrednji govornik, predsednik Nove zaveze, Peter Sušnik, je množico na zborovanju pred sedemdesetimi leti primerjal z množico stoječo pred Pilatom v Jeruzalemu na Veliki petek in spomnil, da za naš narod od takrat veljajo svetopisemske besede: “Njihova kri na nas in na naše otroke.” Nadaljeval je: “Danes smo tu, da slovenskemu narodu ponudimo priložnost, da se zamisli nad pred sedemdesetimi leti usodnostjo izrečenih besed, kajti potem je nastopila morija, ki nima primere v slovenskem narodu.”
Poudaril je, da ni najhujša morija sama, pač pa je hujša domneva nujnosti in legitimnosti morije, ki ostaja med nami tudi zdaj, ko že davno molčijo puške. Opozoril je: “Danes smo tudi tu zato, da slovenskemu narodu na osrednjem trgu državne prestolnice, kjer smo takrat doživeli izrek sodbe brez sojenja, povemo, da je potrebno prekletstvo začarane množice izpred sedmih desetletij presekati in se vrniti v realnost kot dostojen in civiliziran narod. Danes smo tu zato, da javno in glasno povemo: “Mi strahu ne poznamo več.” Osvobodili smo se terorja, ki nam je prikrival usodo naših očetov, stricev, bratov, prijateljev, nas preganjal s prepovedjo žalovanja za njimi, nam odvzel državljanske pravice in dostojanstvo, nas preklinjal in izobčil zaradi naših pokojnih sorodnikov. Na ta trg smo prinesli križe, ki na enem mestu združujejo naše fare in zamolčane žrtve morije.”
Blagoslov križev
Predstavniki župnij so na Kongresni trg prinesli križe z imeni krajev in številom žrtev povojnih pobojev. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je zbrane nagovoril: “Molimo za vse tiste, ki so hudo storili. Odpuščamo in vedno znova prosimo za odpuščanje.” in nadaljeval: “Brez resnice, brez sočutja in brez poznavanja tega, kar se je zgodilo v zgodovini, in brez spominjanja se sprava ne more zgoditi. Zato so vsa prikrivanja, ignorance in populizmi poniževanje sprave.” Na koncu slovesnosti je škof Jamnik križe tudi blagoslovil.
Vir: www.casnik.si, avtor besedila in fotografij Aleš Čerin