V knjigi je zbranih približno 150 uvodnikov, ki jih je Metod Berlec v reviji Demokracija objavil od začetka 2002 do konca 2004.

Časopis Demokracija je začel izhajati v času demokratičnih sprememb v letih 1989–1991. Prva številka zdajšnjega tednika Demokracija je izšla v časopisni obliki septembra 1996.

Uredil je več kot osemsto številk revije in napisal enako število uvodnikov

Avgusta 2000 se je časopis oblikovno prenovil in začel izhajati kot revija. Metod Berlec je njeno urednikovanje prevzel v začetku leta 2002. Skupaj s sodelavci in z zunanjimi avtorji kolumn in tribun jo dvignil na ustrezno raven.

Kot glavni in odgovorni urednik Demokracije si je šestnajst let prizadeval, da bi bil slovenski medijski prostor čim bolj pluralen, da bi se slišal glas tistih, ki so bili zamolčani, da bi se slišal glas tistih, ki so bili dolga desetletja ponižani in razžaljeni ter da so bile razkrite številne škandalozne in šokantne stranpoti slovenske tranzicije.

»Upam, da mi je to vsaj delno uspelo, saj sem v tem času uredil več kot osemsto številk revije in brez enega samega izpuščenega tedna napisal več kot osemsto uvodnikov (kolumn). In tudi kot namestnik gl. in odg. urednika Demokracije se v zadnjih letih trudim za to ob Jožetu Biščaku, ki je kot novi glavni in odgovorni urednik Demokracije uredništvu revije dal nov zagon za demokratično in evropsko Slovenijo.«

Javnosti je bilo treba predstaviti drugo plat zgodbe

Revija Demokracija je bila v tistem času pogosto celo edini medij, ki je tedensko zastopala interese demokratične opozicije. Slednja je bila stalno tarča dominantnih levičarskih medijev, saj so jo sistematično demonizirali in blatili. Revija Demokracija je bila zato medijski otok svobode in demokratične resnice. Časopis, v katerem so lahko bralci brali tudi zgodbe, ki so jih drugi mediji v javnosti predstavljali povsem drugače.

To so bili po svoje še pionirski časi, saj je bil svetovni splet takrat še precej v povojih. Na Slovenskem so v tistem času poleg televizije in radia glavno vlogo igrali tiskani mediji, ki pa so bili izključno v rokah tranzicijske levice. Javnosti je bilo torej treba predstaviti drugo plat zgodbe, teme, ki so bile zamolčane, prezrte ali zavestno medijsko prezrte.

Postkomunisti so (bili) prepričani, »da so obsojeni na oblast«

Zakaj je izbral prav ta tri leta? Pojasnil je: »Zato, ker so bila to moja prva tri uredniška leta, ko sem se še predobro zavedal, da je treba prebiti medijsko blokado, da je treba razgaliti levičarsko medijsko konstrukcijo realnosti.«

To je bil čas, ko se je pomladna opozicija pobirala po katastrofalnem letu 2000, ko je jeseni tega leta na državnozborskih volitvah pod vodstvom Janeza Drnovška LDS premočno zmagala.

To je bilo tudi obdobje, ko se je zadnjemu šefu CK ZKS Milanu Kučanu iztekel drugi predsedniški mandat in ga je na tem mestu nasledil Drnovšek. LDS pa se je po odhodu svojega dolgoletnega predsednika in premierja znašla v težavah, saj je njegov naslednik Anton Rop stopil v prevelike čevlje.

Hkrati je bila leva tranzicijska elita prepričana, »da je obsojena na oblast«. In tu se je pokazala priložnost za Slovensko demokratsko stranko pod vodstvom Janeza Janše.

Izkoristila jo je na volitvah jeseni leta 2004 in skupaj z Novo Slovenijo, SLS in DeSUS končno prevzela vodenje vlade.

Metod Berlec na eni od predstavitev publikacij založbe Nova obzorja, levo Edvard Kadič. Foto: Arhiv Demokracije

Demokratizacija in osamosvojitev kot vrednotno središče nacije

»Zato bo Slovenija res na pravi poti, šele če bo desnosredinskim strankam, strankam, ki se zavzemajo za povezovanje in ne izključevanje, uspelo konec aprila zmagati na volitvah in sestaviti vlado in če bomo končno dobili desnosredinskega predsednika republike, čeprav je treba resnicoljubno dodati, da sedanji predsednik republike Borut Pahor svojo funkcijo opravlja profesionalno in brez izključevanja kot njegov arogantni predhodnik Danilo Türk,« je Metod Berlec zapisal na zavihku knjige.

In zakaj bi bilo to dobro? »Zato, ker bi to pomenilo, da bi imeli v zgodovini samostojne države drugič zapored desnosredinsko vlado. Vlado, ki posebej izpostavlja demokratizacijo in osamosvojitev kot »vrednotno središče nacije, kot sedež svetega«, o čemer je v svoji knjigi Ustanovitev Slovenije leta 2018 pisal dr. Peter Jambrek. Gre za obdobje štirih let (1987–1991), ko se je oblikoval in izpeljal program 'nacionalne osamosvojitve'.

S tem bi se vzpostavila možnost, da se slovenska družba vsestransko (politično, medijsko, gospodarsko in kulturno) uravnoteži in se v pravi/dobršni meri ne samo teoretično, ampak tudi praktično vzpostavi pravo, resnično ravnotežje med vsemi tre­mi vejami oblasti.«

Urednik in televizijski voditelj Metod Berlec na eni od predstavitev publikacij založbe Nova obzorja, levo akademski kipar Lan Sušek, na sredini komentatorka Zlata Krašovec. Foto: Arhiv Demokracije