Pobudnik vseh protestnih shodov, opozicijski mestni svetnik in predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc, ponovno vabi vse somišljenike danes, v ponedeljek, 18. decembra 2023, ob 14.30 pred ljubljansko Mestno hišo, kjer bodo protestirali »PROTI nasilju župana Zorana Jankovića, ZA zdravnike in ZA čisto vodo!«. Primc vabi: »Veliki shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevo zastrupitvijo. Pridite, vaš glas je pomemben, in povabite naprej!«

Pisno svetniško vprašanje glede kanala C0

Primc je sicer minuli teden zastavil pisno svetniško vprašanje, ali sta projekt in izvedba spornega kanala C0 nad zbirališči 90 % ljubljanske pitne vode skladna s standardom EN 752:2017. »Pisno vprašanje zastavljam, ker na ustno vprašanje na 9. seji Mestnega sveta MOL 20. novembra 2023, kot je razvidno iz magnetograma, nisem dobil odgovora,« je pojasnil Aleš Primc.

Danes na seji Mestnega sveta

Sicer pa bodo ljubljanski mestni svetnice in svetniki na današnji seji med drugim odločali o predlogu namere reorganizacije javnih vrtcev v Mestni občini Ljubljana, po katerem bi se 23 vrtcev s 1. januarjem 2025 združilo v en javno vzgojno-izobraževalni zavod, poimenovan Center predšolske vzgoje in izobraževanja MOL (Center PRVI Ljubljana), posamezni vrtci pa bodo – pod dosedanjimi imeni – organizirani kot enote zavoda, je poročala STA.

Kako Občina zagovarja predlog?

Na Občini predlog, ki ga je stroka raztrgala, zagovarjajo z argumentom, da bodo z reorganizacijo optimizirali poslovanje vrtcev, zavod pa bo prevzel določene podporne procese na enem mestu, poenotil in poenostavil način njihove izvedbe za vse vrtce. »Namen je torej posodobitev in poenotenje dela in modernizacija izvedbe administrativnih procesov za strateške, poslovne dejavnosti in dejavnosti skupnega strokovnega pomena,« je zapisano v gradivo.

Direktor, 11-članski Svet in kolegij

In še, da želijo v poslovodnem delu razbremeniti tudi ravnatelje, da se bodo lahko v prihodnje bolj posvetili pedagoškemu strokovnemu delu in komuniciranju s sodelavci, starši in otroki. Zavod bo po predlogu vodil in zastopal direktor, organizacijske enote (vrtce) pa ravnatelji kot pedagoški vodje. Direktor bo lahko imenoval štiri pomočnike, organa zavoda bosta tudi Svet z 11 člani in kolegij.

Stroka predlog raztrgala

Predloga sklepa ne podpirajo predstavniki stroke. V Slovenskem društvu pedagogov, na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in v Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije so prepričani, da je nesprejemljivo spreminjati ureditve zgolj zaradi želje po finančni racionalizaciji, ne da bi pri tem stremeli h kakovosti vzgojno-izobraževalnih ustanov in k uresničevanju ciljev tega področja.

Varstvo predšolskih otrok?

Po besedah Andreje Hočevar z Oddelka za pedagogiko in andragogiko predlog sklepa ne pozna ali ne razume vsebinske zasnove veljavnih rešitev, ki opredeljujejo dejavnosti in naloge javnih vrtcev, saj v njem namreč piše, da bo osnovna dejavnost novoustanovljenega zavoda varstvo predšolskih otrok, kar že desetletja ni osnovna dejavnost vrtcev v Sloveniji in ni bila niti pred njeno osamosvojitvijo.

Trženje znanja zaposlenih

Po njenem je osnovna dejavnost vrtca predšolska vzgoja kot javna služba, ki se izvaja skladno s predpisanimi normativi in standardi. Prav taka sistemska urejenost predšolske vzgoje, ki ni zasnovana zgolj kot varstvena dejavnost, Slovenijo uvršča med države z zelo kakovostno organizacijo in delovanjem javnih vrtcev. Ob navedbah iz predloga, da bo zavod lahko opravljal tudi druge dejavnosti z namenom racionalne rabe znanja in premoženja, pa Hočevarjevo skrbi, da to pomeni trženje znanja zaposlenih strokovnih delavcev in izvajanje profitnih dejavnosti javnega vrtca in v javnem vrtcu.

Pot v centralizacijo in komercializacijo

Po njenem o zaposlitvah in napredovanju strokovnih delavk in delavcev ne more odločati tisti, ki ne pozna delovanja posameznega vrtčevskega oddelka, procesne razsežnosti vzgoje v njem, vzgojnega ozračja in konkretnih prizadevanj vzgojiteljic in vzgojiteljev. Po mnenju strokovnih organizacij predlagane rešitve vodijo v centralizacijo in bržčas tudi komercializacijo javnih vrtcev v Ljubljani. Nesprejemljivo je predati upravljanje vrtcev v vodenje eni sami osebi – direktorju zavoda in njegovemu kolegiju v ožji sestavi, je poročala STA.

Manjšanje avtonomije strokovnih delavcev in soodločanja staršev

Predlagane rešitve po njihovem tudi manjšajo avtonomijo strokovnih delavk in delavcev vrtca. V vrtcu, v katerem so zaposleni, namreč imajo organa, v katerem bi soodločali pri upravljanju njihovega vrtca. Obenem se zmanjšuje možnost za soodločanje staršev, so opozorili in za stališče prosili tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki ocenjuje, da predlog nima pravne podlage v zakonodaji na področju vzgoje in izobraževanja. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč nima določil, po katerih bi se samostojni javni vrtci lahko združili v en zavod.

Spremenjena vloga ravnatelja

Do predloga sklepa MOL so med drugim kritični tudi ljubljanski Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta, Skupnost vrtcev Slovenije, Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije in Pedagoški inštitut, ki opozarja na spremenjeno vlogo ravnatelja in na ozek krog odločevalcev, s čimer v Svetu novonastalega zavoda večina vrtcev ne bi imela niti svojega predstavnika delavcev niti staršev.

Zakonodaja tovrstne organizacije ne določa

Za Skupnost vrtcev Slovenije je predlog vprašljiv tudi z vidika zakonodaje, ki tovrstne organizacije ne določa. Predsednica Silvija Komočar je za STA opozorila, da lahko združevanje resno ogrozi avtonomijo ravnateljev, ki je ključnega pomena za vzdrževanje visoke kakovosti vzgoje in izobraževanja v vrtcih: »Glasno opozarjamo, da lahko pomeni združevanje vrtcev v tako velikem obsegu bistven korak nazaj za kakovost predšolske stroke.«

Brez predhodne širše strokovne razprave

Reorganizacije ne podpirajo niti v Združenju ravnateljev vrtcev Slovenije, saj da niso jasni njeni učinki na posamezne vrtce, njihov razvoj in avtonomijo ravnateljev, je STA navedla besede predsednika Tomaža Popovića, ki je še dodal, da takšna reorganizacija odpira vprašanja morebitnih reorganizacij drugod po državi in bi lahko pomenila svojevrsten precedens brez predhodne širše strokovne razprave na državni ravni.