Mesec: Draginjski dodatki le za najbolj ogrožene
Mesec: Draginjski dodatki le za najbolj ogrožene
"Naslovili bomo predvsem ogrožene skupine ljudi, kot jih določa trenutna zakonodaja - torej gospodinjstva pod določeno ravnjo dohodka in upokojence pod pragom tveganja revščine. Socialno ogroženi, invalidi, upokojenci bodo torej prvi na vrsti," je o tako o okvirnih vladnih ukrepih dejal Mesec. Če se bo izkazala potreba, pa naj bi bili določenih ugodnosti deležni tudi delovno aktivni.
Prva izplačila bodo upravičencem razdelili jeseni. Kot se je ob tem slikovito izrazil Mesec, pri tem ne mislijo metati "okrog po 150 evrov", ampak bodo ukrepi ciljani. Tako bodo še zlasti v poštev prišli instrumenti, ki bi kompenzirali razliko med pragom tveganja revščine in dohodki posameznikov in gospodinjstev.
Za prvi krog izplačil namerava vlada porabiti devet milijonov evrov. Končna različica predlaganih ukrepov bo tudi tema jutrišnje seje vlade.
Nižje cene elektrike tudi za domove za starejše
Ob tem je Mesec zatrdil tudi, da vlada ne bo pozabila niti na problematiko oskrbovancev v domovih za starejše. Znižane cene elektrike tako ne veljajo le za gospodinjstva, temveč tudi za male gospodinjske odjemalce, med katere sodijo tudi domovi za starejše.
Podobno naj bi veljalo tudi z ukrepi za plin. Tako naj bi vlada v programu ukrepov regulacije plina zaščitila tri vrste odjemalcev: gospodinjske odjemalce, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce, med katere sodijo tudi domovi za starejše. S tem bi se tako zmanjšali pritiski na rast oskrbnin. Te bi se zaradi vseh podražitev in morale dvigniti za več kot 20 odstotkov.
Vlada bo le te krotila tudi s 30 milijoni evrov, ki bi bili drugače namenjeni za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi. Vendar pa je ta po Meščevem mnenju trenutno neizvršljiv, zaradi česar bodo njegovo izvajanje zamaknili za eno leto.
O draginji tudi z opozicijo
Tema draginje bo tudi tema današnjega sestanka vodij poslanskih skupin in predsednikov parlamentarnih strank, ki ga je za danes sklical predsednik vlade Robert Golob. Kot je pojasnil, je njihov namen "da za mesec dni za interventno zakonodajo na področju energetike dosežemo konsenz, da si ne bomo v parlamentu proceduralno nagajali. Hočemo, da se ta zakonodaja naredi do 1. septembra in zato nimamo časa za politično preigravanje. Namen prvega sestanka oziroma tega sodelovanja je, da najdemo konsenz, da do septembra stvari, ki so povezane s tem, da ljudje ne bodo trpeli, skupaj sprejmemo." ob tem pa je izpostavil tudi željo, da bi "zgodovinsko zahtevne izzive, ki so pred nami, reševali skupaj".