Da tega izraza, ki ga je uporabila tudi kanadska Komisija za resnico in spravo, ni omenil med samim obiskom, so mu med njegovim potovanjem po drugi največji državi na svetu večkrat očitali, v komentarju Frančiškovega 37. apostolskega potovanja v tujino piše avstrijski Kathpress.

Na splošno je treba obisk oceniti mešano, ugotavlja Kathpressova dopisnica Severina Bartonitschek. Frančišek je na svoj način izpolnil zahteve, ki so mu bile postavljene, toda za mnoge Kanadčane, predvsem pripadnike staroselskih ljudstev, papeževa zaveza ni šla dovolj daleč.

Frančišek se je kljub telesnim omejitvam odpravil na potovanje v Kanado, da bi se opravičil vsem prizadetim.

Frančišek se je kljub telesnim omejitvam odpravil na to potovanje, da bi se opravičil vsem prizadetim. Po dolgoletnih zahtevah, ki so jih staroselski prebivalci in politiki naslavljali na cerkvenega voditelja, je prosil za odpuščanje za vlogo Cerkve v uničujočem sistemu internatskih šol. Ti internati so bili sestavni del kolonialno-evropskih politik prilagajanja.

FOTO: Vatican Media

Te šole je bilo prisiljenih obiskovati okoli 150.000 otrok staroselcev; strokovnjaki ocenjujejo, da je v obupnih razmerah umrlo od 4.000 do 6.000 otrok. Številni preživeli še danes občutijo travme zaradi neustreznega ravnanja in zlorab. Čeprav so te ustanove, ki jih je ustanovila in financirala država, vodile tudi druge veroizpovedi, je njihov sistem temeljil na šolah, ki so jih v Kanadi na začetku kolonizacije ustanovili katoliški misijonarji. Katoliška cerkev je tako v veliki meri upravljala celoten sistem.

Frančišek med potovanjem ni obsodil dejanj celotne ustanove, Rimskokatoliške cerkve, kar so od njega zahtevali staroselski prebivalci in kanadska preiskovalna komisija.

Frančišek je med potovanjem večkrat prosil odpuščanja za vlogo Katoliške cerkve - tudi pri kolonizaciji in prisilnem misijonarjenju - ter obsodil dejanja »mnogih članov Cerkve in verskih skupnosti, kristjanov« - ne pa tudi celotne ustanove, »Rimskokatoliške cerkve«. Prav to pa so zahtevali staroselski prebivalci in preiskovalna komisija, ki jo je imenovala država. Kanadski premier Justin Trudeau je na srečanju s papežem poleg pohval in zahval vsekakor pripomnil tudi to.

Kljub temu so številni staroselci izrekli besede pohvale in priznanja za to, kar je papež Frančišek sam imenoval »spokorno romanje«. Pri večini izmed njih je odtehtalo olajšanje ob tem pomembnem koraku na poti proti ozdravljenju. Poleg številnih preživelih namreč še vedno trpijo tudi njihovi sorodniki in celotne skupnosti zaradi travm, ki jih je povzročil internatski šolski sistem.

Papež Frančišek je s preživelimi in svojci žrtev na vseh treh postajah - v Edmontonu, Quebecu in Iqaluitu - iskal povezovalni dejavnik. Obiskal je prvo staroselsko katoliško župnijo v Kanadi in molil ob jezeru, ki je za staroselce sveto, obenem pa pomemben romarski kraj za katoličane iz vse Severne Amerike. Številna srečanja so bila združena s tradicionalno staroselsko glasbo bobnov, ki je Frančiška spremljala povsod. Kot rdeča nit se je skozi program papeževega obiska vlekel tudi lik svete Ane, Jezusove babice, ki jo častijo tako katoličani kot staroselci, njen bogoslužni spomin pa smo obhajali minuli torek.

Papež ni izrazil namere, da bi dokumente svojih predhodnikov preklical.

Na drugem mestu, posvečenem češčenju sv. Ane, se je zgodil incident, ki zaznamuje še en očitek kanadske strani: na začetku svete maše v narodnem romarskem središču Sainte-Anne-de-Beaupre so se staroselci pojavili z zahtevo, izpisano na plakatu, naj Frančišek prekliče izjave prejšnjih papežev, s katerimi so upravičevali kolonizacijo.

FOTO: Vatican Media

Tako imenovani »nauk odkritja« izvira iz papeških dokumentov iz 15. stoletja: evropskim kolonialnim vladarjem je služil kot izgovor za razlastitev in odvzem pravic staroselskim ljudstvom, vključen pa je bil tudi v poznejšo državno zakonodajo in sodno prakso. Frančišek je to izrecno komentiral šele po odhodu iz Kanade: ta nauk o kolonizaciji je resnično slab in nepravičen in se delno uporablja še danes. Vendarle pa cerkveni voditelj ni izrazil namere, da bi dokumente svojih predhodnikov preklical.

Vprašanja o vrnitvi staroselskih predmetov iz vatikanskih muzejev ali zahteva po odprtju cerkvenih arhivov za nadaljnjo obdelavo zgodovine internatskih šol zaenkrat ostajajo odprta.

Tokratni obisk Kanade je bil prvi korak, so se strinjali papež, staroselci in kanadski politiki, obenem pa je bil tudi spodbuda za nekaj konkretnih ukrepov, ki so jih številni Kanadčani doslej pogrešali. Po poročanju kanadskih medijev tamkajšnji škofje skupaj z Vatikanom pripravljajo izjavo o »nauku odkritja«. Stvari se premikajo tudi v primeru francoskega duhovnika, ki naj bi zlorabljal staroselske otroke in pobegnil v Francijo: vlada v Ottawi je potrdila zahtevo za izročitev Parizu. Vprašanja o vrnitvi staroselskih predmetov iz vatikanskih muzejev ali zahteva po odprtju cerkvenih arhivov za nadaljnjo obdelavo zgodovine internatskih šol pa so doslej ostala odprta.

Nekaj je jasno: že samo potovanje je pokazalo, kako zelo papežu Frančišku to vprašanje leži na srcu. Na nobenem od srečanj pa žal ni bilo mogoče spregledati obremenitev zaradi njegovih težav s koleni. 85-letni voditelj vesoljne Cerkve je na povratnem letu v pogovoru s časnikarji ugotovil, da v takšnem stanju pravzaprav ni mogoče potovati.

Prav tako med letečo tiskovko ni izključil možnosti, da bi po potrebi odstopil, čeprav o tem trenutno ne razmišlja. »Vrata so odprta,« je dejal Frančišek. Vsekakor so se s tem potovanjem odprla vrata za spravo z staroselskimi ljudstvi. Katoliška cerkev pa bo morala kljub temu sprejeti še številne konkretne ukrepe, tako v Vatikanu kot v Kanadi, da bo skozi ta vrata dejansko lahko vstopila.