Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Meri Bozovičar: Krvava zarja

Za vas piše:
I. Ž.
Objava: 28. 06. 2019 / 12:53
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.06.2019 / 12:59
Ustavi predvajanje Nalaganje

Meri Bozovičar: Krvava zarja

Založba Planet iz Škofje Loke je izdala knjigo spominov Meri Bozovičar Krvava zarja, o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem.
Založba Planet iz Škofje Loke je izdala knjigo spominov Meri Bozovičar Krvava zarja, o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem.

Pod naslovom Krvava zarja in podnaslovom Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem je Meri Bozovičar, Kajbetova Meri, napisala knjižico, ki govori o krutih časih v drugi svetovni vojni in po njej.

Meri Bozovičar se je rodila leta 1931 v znani gostilni pri Kajbetu v Zmincu pri Škofji Loki.

Komunisti so jim zaplenili gostilno ter zaprli očeta in mater

Vojna je bila huda stvar, med seboj so se pobijali celo tisti, ki so bili prej dobri prijatelji, je zapisala v enem od poglavij. Pripoveduje pa tudi zgodbo svoje družine, ki je imela pred vojno v lasti gostilno in trgovino v Zmincu. Čeprav je njen oče pomagal partizanom, so ga komunistični oblastniki po vojni, leta 1947, kot še nekatere druge trgovce in posestnike zaprli. Zaprt je bil na Hrvaškem, kjer je gradil cesto Zagreb–Beograd. Izpustili so ga po dveh letih.

Šele leta 1997, po demokratizaciji Slovenije, so ga rehabilitirali. Nekaj let za očetom, novembra 1952, so zaprli tudi mamo, ki je bila po vojni poslovodkinja v njihovi nekdanji trgovini, ki je bila po nacionalizaciji v zadružni lasti. V zaporu na Rajhenburgu je bila zaprta eno leto, tam je zbolela (hudo so ji pomrznile noge), zaradi česar je vse življenje trpela posledice.

V sedemdesetih letih je oče kupil svoj podržavljeni lokal in od tedaj je bila pri Kajbetu znova gostilna, trgovine pa ni bilo več.

Krivec za »talce« za Kamnitnikom se je po vojni ustrelil

Avtorica je opisala več zločinov partizanov, reakcijo na te zločine, organiziranje domobrancev, njihovo protinasilje. Izvemo podrobnosti o vzroku za znamenito streljanje »talcev« za Kamnitnikom: povsem neodgovoren umor nemškega vojaka v Škofji Loki. Nemci so v povračilnem ukrepu ustrelili 50 ljudi. Krivec, partizan, je bil po vojni od svojih zapostavljen, zato se je sredi Škofje Loke ustrelil.

Grozljivo je pričevanje o povojnem strahotnem mučenju domobrancev na loškem gradu in o množičnih pomorih domobrancev na Škofjeloškem.

Zahrbtna, pokvarjena, tatinska, zločinska in Bog ve kakšna še, je bila komunistična oblast

Meri Bozovičar danes o tistih časih razmišlja, da je povojna komunistična oblast zapirala gostilničarje in trgovce, češ da jih je treba odstraniti, tudi če so pomagali partizanom, češ da tega niso početi iz prepričanja, temveč za lastno korist.

O slovenskih komunistih je zapisala: »Zahrbtna, pokvarjena, tatinska, zločinska in Bog ve kakšna še, je bila komunistična oblast, a oblast so ljudje in ljudje so tisti, ki so pokvarjeni. Če mi v tistih časih to ni bilo jasno in nisem razumela preganjanja naše družine, danes temu ni več tako.«

Knjigo, njen avtor je Aleksander Škorc, je izdala škofjeloška založba Planet: 041 356 093 (info@zalozba-planet.si).

Kupi v trgovini

Molitev na pet prstov
Molitveniki
2,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh