Številke dobijo smisel z uporabo merskih enot in zanesljivih merilnih instrumentov, ki so se od prvih začetkov do danes zelo spremenili. Instrumente prikazuje občasna razstava Gornjesavskega muzeja Jesenice. Vsebina je razdeljena po obdobjih glede na razvoj merjenja časa. Jedro razstave so predmeti iz železarske zbirke.

Čas sončnih ur (antika in srednji vek)

Najstarejše ure na svetu so sončne ure. Na Slovenskem sta najstarejši iz obdobja rimskega cesarstva. Našli so ju v Lokah pri Novi Gorici in v Mošnjah. Prva je delo akvilejskega mojstra iz 1. stoletja in je bila izdelana za naročnika z juga Apeninskega polotoka. Druga je bila izdelana iz tufa prav za to območje. Čeprav so v naslednjih obdobjih razvili drugačne načine merjenja časa, sončne ure niso prišle iz mode. Z njimi so krasili fasade kmečkih hiš, graščin in cerkva.

Čeprav so v naslednjih obdobjih razvili drugačne načine merjenja časa, sončne ure niso prišle iz mode.

Za sončnimi urami so se pojavile ure na iztekanje vode in peska ali na izgorevanje. Z znižanim nivojem tekočine ali peska so kazale minevanje časa. Zanimiv način orientacije v času so imeli rudarji. Ker je repično olje v njihovih svetilkah (leščerbah) enakomerno izgorevalo, so po njegovi porabi določili, koliko časa so že v jami.

Že prvim civilizacijam so bili podatki o masi predmeta pomembni za pripravo obroka ali izdelka ter v trgovini. Sprva je bila v veljavi menjava blaga za blago, kasneje pa menjava blaga za žlahtne kovine. Prvi kovanci so se pojavili okoli 6. stoletja pr. Kr. Vrednost menjalne kovine je bila odvisna od njene redkosti ali teže. V Sloveniji so bile na nekaterih arheoloških najdiščih najdene uteži iz pozne antike: Gora nad Polhovim Gradcem, Tonocov grad nad Kobaridom, Sedlo v Breginjskem kotu, Zidani gaber na Gorjancih. V mitologijah starega sveta je bila tehtnica atribut božanstev podzemlja in pravičnosti, v krščanstvu pa nadangela sv. Mihaela.

V trgovanju z žitom, oljem in vinom so bile v uporabi prostorninske oziroma votle merske enote. V rimskem cesarstvu je bila osnova za merjenje tekočin sekstarij, za žito pa modius. Tudi amfora je bila mera za tekočine in je znašala 48 sekstarijev ali približno 26 litrov.

Najstarejše dolžinske mere so temeljile na dolžini človeškega telesa.

Najstarejše dolžinske mere so temeljile na dolžini človeškega telesa: palec, dlan, laket in čevelj. Pri merjenju razdalj so se ravnali po teku ali hoji. Rimska milja je znašala tisoč korakov oziroma 1479 metrov. Za korak so šteli vrnitev noge v začetni položaj, torej dva koraka. Leta 2022 so v okolici Slovenj Gradca našli rimski miljni kamen iz 3. stoletja.

Čas mehanskih stolpnih ur (od srednjega veka do 18. stoletja)

Na prehodu iz 13. v 14. stoletje so iznašli mehansko stolpno uro na zobata kolesa in na pogon z utežmi. Stolpne ure, ki so krasile cerkvene zvonike in mestne hiše, so bile velikokrat opremljene s premičnimi figuricami, ki so se ob polnih urah prikazale iz ohišja skupaj z glasbeno spremljavo. Najstarejša še delujoča je praška astronomska ura ali Praški orloj iz leta 1410. 

Prelomnica, prehod od javnih do hišnih, žepnih in ročnih ur, je bil izum spirale oziroma vzmeti v 15. stoletju. Ure so si lahko privoščili le višji družbeni sloji, kamor so spadali tudi fužinarji. Lastniki rudnikov in fužin so svoje obrate opremili z urami in zvonovi, ki so delavce opozarjali na čas za odmor in malico, kdaj se začne in konča delovni dan. Po rudarskem redu iz leta 1575, ki ga je nadvojvoda Karel predpisal za Kranjsko in Goriško, se je delovni dan začel ob 6. uri zjutraj, trajal pet ur do odmora in potem še pet ur. Ob sobotah in praznikih so delali samo dopoldne po 6 ur.

Ure so si lahko privoščili le višji družbeni sloji, kamor so spadali tudi fužinarji.

Od masnih enot so v srednjem veku pri nas prevladovali dunajski funt, stota ali cent, milijarij, lot, kvint in denarič. Novčne enote so bile unča, funt, marka, pfenig in karat. Med masnimi merami so v 16. stoletju na Kranjskem začeli uporabljati tudi veliko in malo beneško libro. Uporabljali so jo predvsem pri navedbah količin začimb, na Idrijskem ter v furlanskih in goriških planinah pri tehtanju sira, olja in loja. V trgovini z lanom in predivom je bila razširjena masna mera čehulja.

Članek si lahko v celoti preberete v 40. številki magazina SLO.