»Menda že mora tako biti«
»Menda že mora tako biti«
Za Marjetko je vsak dan srečen. V prostem času zelo rada kuha, fotografira in riše, zmanjkuje pa ji časa za branje in resno risanje. »Izjemno rada imam naravo in barve. Rada imam pomlad, ko je novo življenje in se vse prebuja. Rada imam poletje, ko je toplo in smo bolj svobodni. Rada imam jesen, ker sem kmečka hči. Jesen je bogata z barvami in darovi. Rada pa imam tudi zimo, ko se umirim in sanjam svoje sanje.« Čeprav se je življenje odvilo tako, da nima svoje družine, je vse, kar dela, prepleteno z materinskim čutom.
Katrco in Jožeta smo dobili
Ko Marjetka brska po spominu na otroška leta, se spomni tudi, kako sta se enkrat samkrat z Andrejem zravsala, pa nobeden ni hotel popustiti. »Oba sva imela v sebi trmo. Andrej jo je potem obrusil in spremenil v odločnost in vztrajnost, v meni pa je še kar ostala.« Spomni se tudi, kako jo je mama poslala z Andrejem k maši, da ga ne bi bilo strah, saj je pot do cerkve vodila skozi gozd in je bilo temno, ker je bil zimski ča...