Težko je v nekaj besedah orisati življenjsko pot dr. Lovra Šturma; nekaj njenih korakov smo ujeli v portretnem zapisu, ki smo ga za Družino pripravili ob izidu posebne številke zgodovinopisne revije Dileme, posvečene 80-letnici, ki jo je dr. Šturm praznoval leta 2018.

Dr. Lovro Šturm je bil rojen v Ljubljani v narodnozavedni družini, a to še ne pomeni, da njegov rod izvira iz prestolnice. Šturmovi, ki jim je pripadal dr. Lovro, namreč izvirajo iz Poljč pri Begunjah na Gorenjskem. Skorajda preroško je naključje, da so prav v njihovi stavbi, kjer je danes center za gorsko bojevanje, poslanci Demosa leta 1990 sprejeli odločitev za plebiscit o samostojni Sloveniji.

FOTO: Tatjana Splichal

Predniki so se nato postopoma selili proti Kranju in Ljubljani – pa ne le tja, temveč je nekatere med njimi pot vodila še precej dlje. Lovrov ded – prav tako Lovrenc – je bil kuharski mojster, med drugim vodja kuhinje pri črnogorskem knezu, poznejšem kralju Nikoli. V Črni gori je preživel več kot 15 let in tam spoznal Elizabeto, hčerko gradbenega mojstra Beppa Campiella, ki je za Nikolo pozidal številne stavbe v Cetinju. Z njo se je poročil in Lovrov oče Rudolf je bil tako rojen v Ulcinju; zgodaj je ostal brez očeta, zatočišče pa je slednjič našel v Kranju pri znani podjetniški družini Sirčevih. Eden od razlogov, zakaj je dr. Šturm svoje poznejše strokovno in publicistično prizadevanje usmeril tudi v krepitev podjetniške svobode in pobude.

Dr. Lovro Šturm je imel izjemno vlogo pri razgradnji ostalin totalitarizma in uveljavljanju načel ustavne demokracije (s posebnim poudarkom na varovanju verske svobode). Iz tega prizadevanja je med drugim pod njegovo zaslombo zrasel Študijski center za narodno spravo in slednjič tudi revija Dileme, ki jo center izdaja.

Dr. Lovro Šturm je bil odličen učenec, odličen dijak klasične gimnazije in nato odličen študent pravne fakultete v Ljubljani. Izobraževalno pot je na tej fakulteti kronal leta 1965 z doktoratom o precej nenavadni tematiki: uporaba kibernetike v javni upravi. Od kod odločitev za to področje? Dr. Šturm je na to vprašanje z njemu lastno duhovitostjo pojasnil: »Ko sem se lotil doktorata, sem si rekel: poiščimo nekaj takšnega, da se mi ne bo treba ukvarjati z Marxom.« In res: pri študiji o avtomatizaciji (u)pravnega dela mu med viri ni bilo treba navajati marksistične literature, kar je bilo v tistem času morda celo edini primer v Jugoslaviji. Nikakor pa to ne pomeni, da je bilo to delo namenjeno samo sebi – iz njega je namreč izšel predmet pravna informatika, ki je na tem področju oral ledino v takratni državi. Prav na področju upravnega prava je dr. Šturm pustil najglobljo sled kot predavatelj in pisec obsežne strokovne literature.

V splošni javni spomin se je dr. Šturm zapisal tudi kot dvojni minister: najprej leta 2000 kot šolski minister (ena izmed trajnih sledi njegovih tedanjih prizadevanj so državni simboli, s katerimi so odtlej opremljene slovenske šole) in nato kot pravosodni minister v letih 2004–2008.

In potem pride leto 1990 ter izvolitev za člana (mirno lahko zapišemo: legendarne) prve sestave Ustavnega sodišča Republike Slovenije. S kolegi so utirali pot novim pravnim vidikom in načelom, ki v totalitarnem pravosodju niso bili znani. Prvine moderne ustavne demokracije so prenašali v izreke ustavnega sodišča, ki so, kot je sam dejal, dozoreli v »izjemno živahnih, tehtnih in temeljitih razpravah«, v katerih so bila pogosto izražena različna, a dobro argumentirana stališča.

FOTO: Tatjana Splichal

V splošni javni spomin se je dr. Šturm zapisal tudi kot dvojni minister: najprej leta 2000 kot šolski minister (ena izmed trajnih sledi njegovih tedanjih prizadevanj so državni simboli, s katerimi so odtlej opremljene slovenske šole) in nato kot pravosodni minister v letih 2004–2008. Na tem položaju je naredil nenadomestljivo delo za pravosodje: od zmanjševanja sodnih zaostankov do uvedbe dneva slovenskega pravosodja, ki ga praznujemo 4. novembra v spomin na dan, ko je leta 1918 začela veljati uredba poverjenika za pravosodje v narodni vladi SHS dr. Vladimirja Ravniharja o slovenščini kot uradnem jeziku na sodiščih in razglašanju sodb v imenu zakona.

Za vse omenjeno in neomenjeno, kar je v izjemni poklicni in strokovni poti uresničil dr. Šturm, se je vedno javno zahvalil ženi Milici, ki ga je, kot je nekoč dejal, »ves čas nesebično spremljala in mi pomagala, da sem lahko delal, medtem ko je ona poskrbela za vse tisto, kar je potrebno, da lahko nekdo v miru dela«.

Dr. Lovro Šturm je imel izjemno vlogo pri razgradnji ostalin totalitarizma in uveljavljanju načel ustavne demokracije (s posebnim poudarkom na varovanju verske svobode). Iz tega prizadevanja je med drugim pod njegovo zaslombo zrasel Študijski center za narodno spravo in slednjič tudi revija Dileme, ki jo center izdaja.

In potem pride leto 1990 ter izvolitev za člana (mirno lahko zapišemo: legendarne) prve sestave Ustavnega sodišča Republike Slovenije. S kolegi so utirali pot novim pravnim vidikom in načelom, ki v totalitarnem pravosodju niso bili znani.

Za vse omenjeno in neomenjeno, kar je v izjemni poklicni in strokovni poti uresničil dr. Šturm, se je vedno javno zahvalil ženi Milici, ki ga je, kot je nekoč dejal, »ves čas nesebično spremljala in mi pomagala, da sem lahko delal, medtem ko je ona poskrbela za vse tisto, kar je potrebno, da lahko nekdo v miru dela«.

Ob smrti dr. Lovra Šturma tudi uredništvo Družine, s katerim je pokojni sodeloval kot pisec avtorskih prispevkov, sogovornik v odmevnih intervjujih, svetovalec pri strokovnih vprašanjih in, če smemo zapisati, kot naš resnični vzornik in prijatelj, ženi in hčeri izreka iskreno sožalje.