Po posvečenju je Mel stopil pred zbrane vernike, poln hvaležnosti in čustev. Z globokim spoštovanjem se je zahvalil številnim ljudem, ki jih je Bog poslal na njegovo pot. 

»Prvo, kar mi prihaja na misel je preprosti: »Bogu hvala!«, ker menim, da ni besed, ki bi opisale hvaležnost mojega srca za današnji dogodek. Gospod, tebi naj gre moja prva hvala in zahvala,« je začel Mel. 

Mel Kovic med zahvalnim govorom. FOTO: Tatjana Splichal 

Posebej je hvaležen za očeta Erika in mamo Tatjano, ki sta iz Božjega naročja sprejela njegovo življenje in dobra tri leta za tem še življenje njegovega brata Vala. Zahvalo je izrekel tudi bratu Valu, starim staršem, sorodnikom, prijateljem in vsem učiteljem in profesorjem, ki ga vsak na svoj način podpirajo na Gospodovi poti in služenju Njegovi Cerkvi. 

Posebno zahvalo je izrekel njegovemu krstitelju in prvemu župniku, Cirilu Metodu Ceju, ki prav letos obhaja petdeset let mašništva. 

Preberite še: Diakon Mel Kovic: Slovensko Cerkev čaka odlična prihodnost! 

»Prav v tej cerkvi, pri krstnem kamnu, oddaljenem le nekaj korakov me je s krstom pridružil Kristusovemu skrivnostnemu telesu – Cerkvi, ki mi je prav tu, na mestu, kjer sem med litanijami legel na tla, podelil prvo sveto obhajilo. Dragi g. Ciril, za vse dobro in za vse spodbude in molitve, ki jih vsakodnevno polagate na oltar pred Gospoda lahko rečem samo: »Hvala!«. Vaš zgled duhovništva me spremlja in mi je velika popotnica za življenje.« 

Mel se je zahvalil tudi domačemu župniku Robertu Ušaju in sežanskemu župniku Aleksandru Skapinu. Hvaležen je tudi pokojnemu škofu Metodu za spodbude, molitve in tiho skrb, ki mu jo je namenjal.

1/10

Zahvalo je namenil tudi sedanjemu koprskemu škofu Juriju Bizjaku, ki je Melu pred enajstimi leti, na praznik sv. Jurija, podelil zakrament svete birme in včeraj prvo stopnjo zakramenta svetega reda – diakonat. »Gospod škof, Bog Vam povrni, ne samo za to dvoje, ampak za vse, kar dobrega naredite za našo škofijo. Ste resničen zgled Dobrega pastirja in Usmiljenega Očeta, prepojen s Svetim Duhom.« 

Mel je v svoji zahvali še poudaril, da ga ne bi bilo tukaj brez Bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Zahvalil se je rektorjema Petru in Romanu, obema spiritualoma Vladu in Gregorju ter študijskemu prefektu Matjažu. Brez njihovih spodbud in molitev, pa tudi ostrih besed, ki so mu bile namenjene, mu ne bi uspelo, je odkriti priznal.  

Zahvalni govor je zaključil s posebno zahvalo Preblaženi Devici Mariji. »Mati, ki nas vse čuvaš na zemeljski poti, ki je strma in težavna, hvala Ti, da si najjasnejši in najsvetlejši smerokaz h Kristusu, Tvojemu Sinu, našemu Gospodu in Odrešeniku. V Njem in po Njem nam Bog naklanja zmago in življenje.«  

Po sveti maši je sledila še pogostitev. 

1/5