Žal res velikokrat zamenjujemo gorečnost in doslednost na eni strani in fanatičnost na drugi. Versko mlačni Italijani, ki ne hodijo v cerkev, se menda izgovarjajo, da so katoličani, vendar ne fanatiki (Sono cattolico, ma non fanatico). Torej naj bi bili vsi »nedeljniki« fanatiki? Podobno se zlorablja tudi oznaka nestrpnosti. Kdor ni skeptik (vsesplošni dvomljivec), ampak je prepričan v določena stališča, naj bi bil na tem, da postane nestrpnež. A to še zdaleč ni res. Jezus ni bil dvomljivec, pa je bil »krotak in iz srca ponižen«. Bil je tudi »goreč« za božjo hišo (prim. Jn 2,17). Sekularizacijo, se pravi potiskanje vernosti v zasebnost in obrobnost, nekateri zagovarjajo s potrebo po strpnosti v družbi, kar pa je vse prej kot strpnost. Če drugega silim, da skriva svoja prepričanja, sem sam prvorazredni nestrpnež.

Jezus pričakuje od svojih učencev, da ga javno priznavajo pred ljudmi in zanj pričujejo. V Knjigi Razodetja se obsoja mlačnost. »O, ko bi le bil mrzel ali...