Cerkev izginulega mesta San Juan Quechula, posvečeno apostolu Jakobu Starejšemu, so zgradili bratje dominikanci, ki so v 16. stoletju to območje evangelizirali pod vodstvom brata Bartolomeja de las Casasa, poplavljena pa je bila leta 1966 ob gradnji hidroelektrarne Nezahualcóyotl, znane tudi kot jez Malpaso.

10 metrov visoko, 61 metrov dolgo in 14 metrov široko kamnito ogrodje nekdanje cerkve je bilo izpod vodne gladine prvič razkrito leta 2002 – takrat so se obiskovalci lahko sprehodili v notranjost stavbe. Večji del svetišča je bil znova viden leta 2015, kar so izkoristili tamkajšnji ribiči in so radovedne obiskovalce v čolnih prevažali okoli razbitin.

Letos je znova mogoče videti celotno stavbo »zaradi močne suše in zamude deževnega obdobja«. FOTO: Mestna uprava občine Tecpatán

Na različnih območjih Mehike več »pokopanih« cerkva

V zadnjih letih je zgornji del svetišča ostal viden na vodni površini in turisti so se mu lahko približali s čolni. Letošnja suša pa je omogočila, da je stoletja stara katoliška cerkev znova vidna v celoti. Cerkev apostola Jakoba Starejšega je ena od najmanj sedmih cerkva, ki so na različnih območjih Mehike »pokopane« pod vodo ali kamnom.

Cerkev je bila zgrajena v letih med 1564 in 1606, leta 1776 pa je bila opuščena zaradi vrste epidemij, ki so prizadele okoliške skupnosti.

Na spletni strani mestne uprave občine Tecpatán je navedeno, da je bila cerkev zgrajena v letih med 1564 in 1606, čeprav »je bila leta 1776 opuščena zaradi vrste epidemij, ki so prizadele okoliške skupnosti«.

Občina Tecpatán je v začetku junija sporočila, da je bila cerkev v zadnjih dveh mesecih »zaradi pomanjkanja dežja na našem območju zelo opazna«. Poleg tega so oblasti odredile, da je treba območje očistiti in obiskovalcem nameniti »primerno pozornost«.

Cerkev je v zadnjih dveh mesecih zaradi pomanjkanja dežja na tem območju zelo opazna. FOTO: FB/Mestna uprava občine Tecpatán 

Vročinski val terja tudi človeška življenja

Gilberto Hernandez, vodja škofijske komisije za komunikacije v nadškofiji Tuxtla Gutierrez, je v izjavi za javnost pojasnil, da je cerkev vsaj delno vidna vsako leto. »Znižanje ravni vode pa omogoča, da lahko opazujemo veliko strukturo cerkve, ki se je uprla toku časa in vplivu vode,« je za krajevne medije izjavil Hernandez in poudaril, da je letos mogoče videti celotno stavbo »zaradi močne suše in zamude deževnega obdobja«.

Sedanje razmere omogočajo, da do cerkve ni več treba priti s čolnom, ampak je dostop mogoč celo s kombijem ali motorjem.

Sedanje razmere po njegovih besedah omogočajo, »da do cerkve ni več treba priti s čolnom, ampak je zdaj dostop mogoč celo s kombijem ali motorjem, zato je mogoče bolje občudovati veličino tega čudovitega dominikanskega svetišča«.

V trenutnem vročinskem valu, ki naj bi po podatkih mehiških oblasti trajal od sredine marca do letošnjega oktobra, je bilo doslej prizadetih skoraj 500 ljudi, pri katerih so se pojavljale različne bolezni, od nenadnega povišanja telesne temperature do izgube zavesti.

Poleg tega so v zveznih državah Veracruz, Quintana Roo, Sonora in Oaxaca poročali o osmih smrtnih primerih zaradi prevelike vročine.