S pozdravnimi nagovori so ga odprli županja Občine Poljčane dr. Petra Vrhovnik, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor Bernard Geršak in podpredsednica Zgodovinskega društva dr. Jožeta Koropca Slovenska Bistrica dr. Simona Kostanjšek Brglez.

FOTO: Jože Potrpin

Samostan Studenice

V preteklosti so na območju lavantinske (nad)škofije delovali številni samostani, ki so zaznamovali cerkveno, krajevno, gospodarsko in umetnostno zgodovino bližnje in daljne okolice. Med temi je bil tudi samostan Studenice, kjer so od srednjega veka do ukinitve leta 1782 delovale dominikanke. »Studenice so bile edini med desetimi samostani dominikank z vzhodnoalpskega območja do začetka 14. stoletja, katerega ustanoviteljica je ženska. To je dodaten dokaz o izjemnosti ustanoviteljice Zofije Rogaške (1237 – †po 27. 5. 1277). Velja pa poudariti, da njenega uspeha gotovo ne bi bilo brez vpliva njenih neposrednih sorodnikov rodbin Rogaških, Kunšperških in Viltuških.« (Boris Hajdinjak)

FOTO: Jože Potrpin

Čeprav je bil samostan prvenstveno hiša molitve, pa je pomembno vplival na versko in splošno življenje v okolici. »S samostanom so bile povezane številne cerkve in župnije v okolici, redovnice so dale tudi postaviti kar nekaj cerkva ali vsaj pomagale pri njihovi gradnji in opremi. Na ta način so pomembno prispevale k nastajanju in ohranjanju kulturne dediščine. V samostanu je delovala tudi Rožnovenska bratovščina, ki je zbirala in združevala ljudi različnih stanov ter jih vabila k izpolnjevanju verskih, socialnih in karitativnih dejavnosti. Kot samostan so bile Studenice središče dobrodelnosti in seveda pomemben gospodarski upravni center, lepo ohranjena graščina oziroma upravna stavba še danes o tem govori. Od leta 1885 do 1949 so jim sledile redovnice magdalenke. Te so tudi po ukinitvi samostana in nacionalizaciji posesti ostale v Studenicah in v drugačnih okoliščinah nadaljevale dolgoletno samostansko tradicijo.«

Za sodelovanje

Po nadaljnjih besedah ravnatelja Nadškofijskega arhiva Maribor Bernarda Geršaka v pozdravnem nagovoru in v priložnostno izdanem Zborniku povzetkov predavanj »v arhivu zmeraj poudarjamo sodelovanje z lokalno skupnostjo in različnimi ustanovami in društvi. Na ta način širimo znanja, gradimo mostove, ustvarjamo možnosti za nadaljnje sodelovanje in vzpostavljamo nova znanstva in prijateljstva.

Podobno se v arhivu zavedamo pomena interdisciplinarnosti in sodelovanja med različnimi znanostmi. Tako sem osebno zelo vesel, da na simpoziju sodelujejo raziskovalci z različnih področij. Še posebej sem vesel sodelovanja redovnikov in redovnic, ki z besedo in zgledom poosebljajo in izpričujejo redovniškega duha in skoraj tisočletno zgodovino samostanov na naših tleh.«

Vsebinski program

Najprej sta dr. Simona Kostanjšek Brglez in mag. Lilijana Urlep imeli predstavitev razstave o studeniškem in marenberškem samostanu. V štirih sklopih predavanj pa je v nadaljevanju petnajst predavateljev z različnih zornih kotov osvetlilo studeniški samostan dominikank in poznejših magdalenk.

Mag. Lilijana Urlep in dr. Simona Kostanjšek Brglez. FOTO: Jože Potrpin

V prvem sklopu je spregovoril dr. Vinko Škafar na temo Predstavitev dominikanske in frančiškovske družine; mag. Ivan Arzenšek: Dominikanci na slovenskih tleh nekoč in danes; dr. Slavko Slišković: Osnutek ženske veje Dominikanskega reda; s. Meta Potočnik: Uršulinska karizma v Sloveniji in Mariboru.

Dr. Vinko Škafar. FOTO: Jože Potrpin

Mag. Ivan Arzenšek. FOTO: Jože Potrpin

Dr. Slavko Slišković. FOTO: Jože Potrpin

S. Meta Potočnik. FOTO: Jože Potrpin

V drugem sklopu so spregovorili: Boris Hajdinjak: Samostan dominikank Studenice v stoletju svoje ustanovitve in v svojem zgodovinskem prostoru; dr. Martin Bele: Gospodje Rogaški in njihova vloga pri ustanovitvi studeniškega samostana; dr. Matjaž Grahornik: Studeniške redovnice iz vrst notranjeavstrijskega plemstva v zgodnjem novem veku; Mag. Lilijana Urlep: Cerkveni patronat in odvetništvo: med častjo in bremenom.

V tretjem sklopu so spregovorili: dr. Branko Vnuk: Srednjeveška zasnova samostanov uboštvenih redov na območju nekdanje vojvodine Štajerske (s posebnim ozirom na ženske samostane v 13. stoletju); mag. Darko Knez: Relikvije in relikviariji iz nekdanjega samostana dominikank v Studenicah; dr. Marko Motnik: Dominikanski samostan Studenice: kraj glasbe?; dr. Vlasta Stavbar: Poskus rekonstrukcije knjižne zbirke v studeniškem samostanu.

Dr. Vlasta Stavbar. FOTO: Jože Potrpin

V zadnjem sklopu pa so predavali: dr. Aleš Maver: Dominikanke kot šefice: odnos studeniških dominikank do moških cerkvenih in posvetnih voditeljev; dr. Simona Kostanjšek Brglez: Studeniški samostan v luči zadnje obnove: od arheoloških najdb, umetnostnozgodovinskih spoznanj do konservatorskih izzivov; Jana Magdalena Kolarič: Življenje magdalenk po pregonu iz samostana: spomini in pripovedi zadnjih studeniških sester.

Temu sta sledila zaključna diskusija in odhod v Studenice, kjer so si ogledali samostanski kompleks s cerkvijo sv. Treh kraljev.