Namen paliativne obravnave je izboljšati kakovost življenja pacienta in njegovih svojcev, lajšati trpljenje in simptome napredovale bolezni ter v skladu s kulturnimi in verskimi prepričanji pacienta in njegovih svojcev.

Na simpozij so bili kot predavatelji povabljeni kot predstavniki iz Slovenije tudi zaposleni iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, saj so kot predavatelji sodelovali na treh simpozijih, tudi na 1. mednarodnem paliativnem simpoziju, ki je bil že leta 2017. Dvodnevni simpozij je obravnaval teme, kot so kakovost življenja deležnikov v paliativni oskrbi, bioetika v paliativni oskrbi, percepcija paliativne oskrbe v skupnosti ter rehabilitacija paliativnih bolnikov.

Sodelovali tudi strokovnjaki iz Švedske in Bosne in Hercegovine

Na simpoziju so se zbrali vodilni strokovnjaki iz vse države in tujine, da bi izmenjali najnovejša znanja in izkušnje v tej pomembni veji medicine. Prav tako je to bila priložnost za srečanje strokovnjakov in izmenjavo izkušenj ter navezovanje novih poznanstev in sodelovanj. Poleg domačih, hrvaških strokovnjakov s področja paliative so sodelovali tudi strokovnjaki iz Švedske in Bosne in Hercegovine.

Iz soboške bolnišnice je Metka Lipič Baligač, svetovalka za zdravstveno nego v SBMS in dolgoletna pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege predstavila razvoj slovenske paliative, prve izkušnje našega paliativnega mobilnega tima, priložnosti in izzive, potrebe po oddelku in stacionarnih posteljah, predvsem pa veliko potrebo po sistemski ureditvi slovenske paliativne oskrbe.

Svetovalka za zdravstveno nego v SBMS in dolgoletna pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege, Metka Lipič Baligač. FOTO: Arhiv Metke Lipič Baligač 

»Simpozij promovira tako paliativni oddelek kot tudi mesto Našice«

Odprtja simpozija so se udeležili predstavniki ministrstva, direktorica Hrvaškega zavoda za urgentno medicino dr. Maja Grba Bujević, predsednik Hrvaške zbornice medicinskih sester Mario Gazić, vodja zdravstva Osiješko-baranjske županije Serafina Zelić - Kos, gostitelj direktor bolnišnice, Dino Vida in drugi visoki gostje. Simpozij je odprla dr. sc. Zvjezdana Gvozdanović, pomočnica direktorja za zdravstveno nego in izrazila zadovoljstvo nad letošnjo udeležbo. Ob tem je povedala:

»Tema letošnjega simpozija je »Živeti čim bolje«. Z njo želimo pokazati, kako izobraziti ljudi, kako izboljšati kakovost življenja paliativnih bolnikov, pa tudi njihovih družin in članov multidisciplinarnega tima. Izpostavila bi tudi le nekaj gostov – profesorja Nenada Bogdanovića iz Švedske, profesorico Marijano Braš in profesorja Veljka Đorđevića, naše kolege iz Slovenije Metko Lipič Baligač in Leona Habjana ter kolega iz Bosne in Hercegovine Alena Majdenčića. Oddelek za paliativno oskrbo letos praznuje sedem let delovanja – dve leti v okviru internega oddelka in pet let delovanja kot samostojni oddelek.« - je še dejala Zvjezdana Gvozdanović in zaključila, da ta simpozij promovira tako paliativni oddelek kot tudi mesto Našice in predvsem samo paliativno oskrbo. Splošna županijska bolnišnica Našice je edina v Osiješko-baranjski županiji, ki ima bolnišnični oddelek za paliativno oskrbo.

V Splošni bolnišnici Murska Sobota paliativni tim deluje od leta 2021, vanj so vključni 4 zdravniki in tri diplomirane medicinske sestre. Tim vodi zdravnica Manuela kuhar Makoter, koordinatorica pa je medicinska sestra Valentina Goršak Lovšin.

Paliativni tim v bolnišnici Murska Sobota. FOTO: Arhiv Metke Lipič Baligač 

Simpozij je potekal pod pokroviteljstvom Osiješko-baranjske županije, Upravnega oddelka za zdravstvo, socialno varstvo in hrvaške veterane, mesta Našice in Ministrstva za zdravje Republike Hrvaške.

Obiskovalci. FOTO: Arhiv Metke Lipič Baligač 

Popoldan so se udeleženci simpozija sprehodili po parku Dore Pejačevića, kjer so njim v sodelovanju s Turistično skupnostjo mesta Našice in Krajevnim muzejem Našice prikazali žive slike o delu in življenju Dore Pejačević, ki je bila hrvaška violinistka in je ena prvih, ki je v hrvaško glasbo vpeljala orkestralno glasbo.

V Sloveniji imamo še zelo veliko dela na področju paliativne oskrbe, ki pa je nujno potrebna za kakovost paliativnih bolnikov. Je tudi kot možnost zmanjševanja stroškov oskrbe in nenazadnje - pred uvedbo evtanazije, o kateri se začenjajo razprave v strokovnih krogih, bi bilo potrebno kot alternativo razviti in uvesti v kliničnih okoljih in v domačih okoljih ravno paliativno medicino.