Po svetu zaznamujemo dan svobode medijev. Ta se po oceni predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petre Lesjak Tušek zmanjšuje po vsem svetu, tudi v Sloveniji, kjer se krepijo politični pritiski na medije. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić pa poziva k večji pluralnosti in poudarja, da so svobodni mediji temelj demokracije.

Letos v ospredju pravica dostopa do informacij in temeljnih svoboščin

Mednarodni dan svobode medijev, ki ga zaznamujemo danes, je generalna skupščina ZN razglasila leta 1993, namenjen pa je ovrednotenju medijske svobode po svetu, ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter spominu na novinarje, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje. Osrednja tema dogodkov ob svetovnem dnevu bo tokrat pravica dostopa do informacij in temeljnih svoboščin, je razvidno s spletne strani Unesca.

DNS danes pripravlja celodnevno akcijo, v okviru katere bodo novinarji s prispevki, video posnetki in izjavami opredeljevali širši položaj medijev oz. novinarstva oz. odgovarjali na vprašanje o pomenu novinarstva za demokracijo. Akcijo bodo izvedli s pomočjo družabnih omrežij.

Zmanjševanje medijske svobode po vsem svetu

Tako mednarodno združenje Novinarji brez meja kot tudi organizacija Freedom House v nedavno objavljenih poročilih opozarjata na zmanjševanje medijske svobode po vsem svetu.

Medijska svoboda se je v Evropi poslabšala zlasti na Poljskem, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem, medtem ko je položaj v Sloveniji po oceni Petre Lesjak Tušek še razmeroma zadovoljiv. "Seveda pa to ne pomeni, da je medijska svoboda pri nas absolutna, niti ni samoumevna," je opozorila in izpostavila krepitev političnih pritiskov na novinarje ter njihov socialno-ekonomski položaj.

Prekarnost slabo vpliva na novinarsko delo

Prav ta postaja v Sloveniji vse bolj skrb vzbujajoč, povezan pa je seveda tudi s širšimi razmerami v medijih. Prav tako uresničevanju medijske svobode ne govorijo v prid prekarne oblike zaposlitve, ki pomenijo degradacijo novinarskega dela, je opozorila Petra Lesjak Tušek.

Izpostavila je, da v takšnih oblikah zaposlitve deluje kar tretjina slovenskih novinarjev, to pa negativno vpliva na avtonomnost, potrebno za to, da bi lahko govorili o medijski svobodi. Precejšen del odgovornosti za tak položaj Petra Lesjak Tušek pripisuje državi. Nobeni vladi doslej ob stalni nestabilnosti kulturnega resorja namreč ni uspelo spremeniti zastarele, popolnoma neustrezne medijske zakonodaje.

Kljub vsemu pa predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) v Sloveniji prepoznava tudi vrsto pozitivnih novinarskih projektov, ki dokazujejo, da ta poklic velja za enega bolj svobodnih. A se kot svoboden lahko uresničuje, če je utemeljen na določenih profesionalnih standardih, na znanju, je poudarila in dodala, da je na tem področju tudi v slovenskem novinarstvu še nekaj rezerve.



Pomanjkljivo pluralnost medijev v Sloveniji

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem opozarjajo na pomanjkljivo pluralnost medijev v Sloveniji. Kot je za STA navedel predsednik združenja Tino Mamić, je brez pluralnosti medijev demokracija okrnjena, pohabljena. "Slovenija je edina država v EU, ki nima niti enega desnosredinskega dnevnika," je opozoril.

V zadnjih letih je strokovno gledano po Mamićevi oceni padla tudi kakovost slovenskega novinarstva. "Kdor ne verjame, naj kupi tri hrvaške in tri italijanske dnevnike in jih primerja s tremi slovenskimi. Že samo z očmi, tudi brez znanja jezika, bo videl veliko razliko," je prepričan predsednik združenja.

Obenem Mamić opozarja, da za poklic novinarja v Sloveniji ni potrebna nobena formalna izobrazba. "Slovenski novinar je lahko novinar, pa če ima samo štiri razrede osnovne šole. Prejemal bo enako plačo kot visoko izobražen in pri napredovanju do najvišjih položajev mu to ne bo predstavljalo nobene ovire," je zapisal.

Kot še izpostavlja, je samo v Sloveniji možno, da politično-gospodarska naveza onemogoči prevzem medijev, pa čeprav bodo zaradi tega propadli. Nepluralni mediji podpirajo sindikate in javni sektor in ovirajo vsako reformo ter na ta način onemogočajo razvoj gospodarstva. Z ignoriranjem in s ciničnim ali obrobnim pisanjem o polpretekli zgodovini pa po njegovi oceni dušijo civilizacijski razvoj in ovirajo proces sprave. "Mediji so zato cokla razvoja slovenske družbe in gospodarstva," še meni Mamić.

Forto: Tatjana Splichal