V tem letu je vodilna tema preoblikovanje prehranskih sistemov, sledenje ciljem Agende 2030, ki vključuje preprečevanje revščine in socialne izključenosti ter preprečevanje globalnega segrevanja. Vse to namreč zahteva tudi njihovo sodelovanje in prizadevanja, zlasti zdajšnji mladi so aktivni državljani in socialna skupina, ki jim je mar za politične odločitve.

Urad Republike Slovenije za mladino je v času predsedovanja Slovenije Svetu posebej pomen posvetil državljanskim prostorom za mlade. Ti so postavljeni v središče zanimanja, omogočiti jim je potrebno večjo stopnjo soudeležbe in vključevanja v procese, da lahko oblikujejo aktivno državljanstvo.

Vpliv COVID-19

Pandemije je imela na mlado populacijo velik vpliv, še posebej, ko se govori o njihovem zdravju in socialnem položaju. Že v prvih mesecih epidemije so se mladi z najrazličnejšimi praksami, novimi oblikami digitalnega mladinskega dela in pomoči mladim prek interneta izkazali kot odgovorni posamezniki, pa tudi kot skupine, ki se odzivajo, sodelujejo in odločajo.

Veseli me, da so tudi prizadevanja Urada RS za mladino po vseh teh letih dobila priložnost, da v praksi dokažejo, da so mladi danes pomemben del družbe na vseh nivojih odločanja. (mag. Dolores Kores, direktorica Urada RS za mladino).

Njihov družbeni položaj v številkah

Obenem se mladi zavedajo pomena izobraževanja, saj je bilo leta 2020/21 v izobraževanje vključenih 50,7 % vseh državljanov, starih od 15 do 29 let. V celotnem obdobju zadnjih 30 letih se je njihova vključenost v ta proces zviševala. 

Srednje šole je v preteklem šolskem letu obiskovalo več kot 96 % vseh mladih v starosti 15-18 let, v starosti 19-23 let jih je bilo študijsko aktivnih 58 %, kar je 35 % več kot pred 30 leti. Temu primerna je tudi njihova izobrazbena struktura, višješolsko izobrazbo ime v starostni skupini 26-29 let 40 % mladih – to je 26 odstotnih točk več kot leta 1991.

Njihove bruto plače so nižje 

Plače mladih v starostni skupini 15-24 let so znašale dve tretjini povprečne mesečne bruto plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji in sicer 1245 evrov bruto, v starosti skupini 25-34 let 1564 evrov bruto, kar je pet šestin povprečne bruto plače.

Višja stopnja brezposelnosti

Medtem ko je splošna stopnja brezposelnosti v Sloveniji maja 2021 znašala 7,7 %, je bila med mladimi od 15 do 24 let brezposelnih 13,8 %, med 25-29 letniki pa 8,5 %.

V zadnjih 30 letih se je delež mladih v populaciji zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %. Ob rojstnem dnevu naše države jih je bilo ob popisu 429 800 (starosti 15-29 let), v začetku leta 2021 pa 310.600.

Veliki uporabniki javnega prevoza

Agenda 2030 posveča pozornost zmanjševanju globalnega segrevanja. Na to vpliva tudi način izbire prevoza. Leta 2017 so mladi med 15 in 25 letom pol svojih poti opravili z avtomobili, medtem ko je podatek za celotno populacijo (15-84 let) znašal 68 %. V 43 % poti so mladi predstavljali sopotnike v avtomobilu, delež celotne populacije je tu le nekaj več kot 12 %. Državljani v starosti od 15 do 25 let pa na javnem prevozu opravijo za eno tretjino več kilometrov kot vsi starejši skupaj.

Mladi so daleč največji uporabniki javnega prevoza, kar sovpada s prizadevanji globalne agende k zmanjševanju izpustov. FOTO: Blaž Pogačar