Mednarodni dan biotske raznovrstnosti vsako leto obeležujemo 22. maja, z njim se spominjamo začetka veljavnosti konvencije o biotski raznovrstnosti iz leta 1992. 

Papež Frančišek: Odpreti je potrebno nove poti

Ob tem je v Vatikanu konec minulega tedna potekal dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom »Nature in Mind: A New Culture of Nature for the Protection of Biodiversity«. Udeležence je včeraj sprejel papež Frančišek in pohvalil njihovo pobudo. Dejal je, da njihova zavest krepi prihodnost našega planeta. 

Spregovoril je o potrebi po novih pedagoških paradigmah in vzgojnih procesih, ki vlagajo v kulturo skrbi, ter izpostavil, da je pri trajnostnem razvoju potrebno odpreti za nove poti, ki naj bi bile bolj integrirane in skupne. Tema konference je bila »Narava v mislih«, ki nas spominja na čudež svetega Bonaventure iz Bagnoregia. 

Papež na dvodnevni mednarodni konferenci o zaščiti biotske raznovrstnosti- FOTO: Vatikan News

Kaj je biotska raznovrstnost?

Pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse. V Sloveniji dan biotske raznovrstnosti obeležujemo od leta 1996, ko je postala pogodbenica konvencije o biotski raznovrstnosti, poroča STA. 

Na rdečem seznamu 2000 rastlinskih in živalskih vrst

Vsak dan izumre nešteto živalskih in rastlinskih vrst, ljudje pa še kar naprej uničujemo njihove naravne življenjske prostore. V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2000 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Med zavarovane vrste pa imamo več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V Sloveniji je ogrožena petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev.  

 Martinček je v Sloveniji ogrožena in zaščitena žival. FOTO: Wikipedia

Mednarodni dan biotske raznovrstnosti je priložnost za razmislek o tem, kako bi povečali razumevanje in ozaveščenost o vprašanjih biotske raznovrstnosti, so pojasnili na ministrstvu na okolje in prostor. 

Bitka še ni izgubljena in mi nosimo odgovornost, da biodiverziteto ohranjamo tudi za bodoče generacije. (Maja Opalički Slabe)

Cilji do leta 2050

Na letošnjem zasedanju pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti na Kitajskem, bo sprejet nov globalni okvir. Dokument bo vseboval svetovne cilje za biotsko raznovrstnost do leta 2050 in bolj podrobne cilje do leta 2030. Na zasedanju bo ocenjen tudi prispevek konvencije o biotski raznovrstnosti k doseganju ciljev Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in uresničevanju vizije o biotski raznovrstnosti do leta 2050, so zapisali na ministerstvu. 

FOTO: Unsplash

»Bitka še ni izgubljena«

»Biodiverziteta se nanaša na pestrost življenja na Zemlji, ki nam omogoča preživetje, a zaradi naših pritiskov na okolje izginja,« je poudarila koordinatorica Maja Opalički Slabe z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). »Bitka še ni izgubljena in mi nosimo odgovornost, da biodiverziteto ohranjamo tudi za bodoče generacije,« je dodala Opalički Slabe. 

Nastala knjiga Neverjetna biodiverziteta Slovenije

V okviru projekta je nastala tudi knjiga z naslovom Neverjetna biodiverziteta Slovenije. Z izidom knjige želijo ljudem približati naravo in jim sporočiti, da je ohranjanje biodiverzitete dolžnost vsakega posameznika.