Erasmus je program EU na področju usposabljanja in izobraževanja mladine. Vključuje vse potrebne kompetence, ki jih študent potrebuje za udejstvovanje v demokratični družbi, medkulturno razumevanje in profitabilne prehode na trgu dela. Družba postaja vse bolj večkulturna, digitalna in mobilna, zato je program odlična odskočna deska za mlade, ki si želijo napredka.

Novi program Erasmus+ nudi študentom možnost izvedbe kratkoročnih in dolgoročnih mobilnosti. Vrste mobilnosti pa so lahko izvedene tudi kombinirano, kar pomeni, da fizično mobilnost študent lahko integrira z virtualno obliko.

Novi program Erasmus+ nudi študentom možnost izvedbe kratkoročnih in dolgoročnih mobilnosti. Vrste mobilnosti pa so lahko izvedene tudi kombinirano, kar pomeni, da fizično mobilnost študent lahko integrira z virtualno obliko. FOTO: Unsplash

»Program Erasmus+ študentom ponuja izvedbo in sofinanciranje študijskih izmenjav na partnerskih visokošolskih inštitucijah v državah EU ter v državah programa, ki niso članice EU (Severna Makedonija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Turčija in Srbija), kot tudi v vseh ostalih državah sveta. Prav tako ponuja možnost opravljanja praktičnega usposabljanja v podjetjih (študijske prakse). Študenti torej del svojih študijskih obveznosti, ki jih imajo v okviru študijskega programa, na katerega so vpisani, namesto na domači univerzi opravijo na eni od partnerskih univerz v tujini. Vnaprej dogovorjene in uspešno opravljene obveznosti se študentom po vrnitvi na domačo inštitucijo priznajo,« pojasnjuje Bibi Ovaska, vodja Univerzitetne službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani in Erasmus+ inštitucionalna koordinatorka.

Kaj je treba urediti pred odhodom na izmenjavo?

Pripraviti je treba veliko dokumentov. Eden od njih je študijski sporazum, v katerega študent vpiše predmete, ki jih bo opravljal na tuji inštituciji. Vpiše pa tudi predmete, ki bodo po vrnitvi z izmenjave priznani na domači fakulteti. Študent bo potreboval tudi transkript ocen, ki ga izda fakulteta. Opravljeno pa mora biti tudi spletno jezikovno preverjanje jezika (OLS), ki bo prišlo v poštev pri mobilnosti.

Informacije za študente

Vse potrebne informacije si študentje lahko poiščejo na spletnih straneh Univerze v Ljubljani, na spletnih straneh svoje članice, partnerskih inštitucij in v mednarodni pisarni svoje članice.

»Začnite razmišljati o izmenjavi in pridobivati informacije dovolj zgodaj, dobro se pozanimajte o inštituciji in njenem študijskem programu, kamor želite na izmenjavo, povežite se z bivšimi Erasmus+ študenti, nato pa se prijavite na razpis,« dodaja Bibi Ovaska.

Izkušnje študentov

»Na to vprašanje lahko odgovorim le s superlativi. Na izmenjavo sem se odpravila dvakrat in obe moji izkušnji sta bili zares nepozabni, poučni, polni doživetij in sta danes še kako živi v mojih spominih. Ničesar ne bi spremenila, želela bi si le, da bi čas tekel počasneje. Na vsako me veže kopica lepih trenutkov, spoznala sem ogromno čudovitih oseb, s katerimi sem ves čas v stiku. Seveda pa ni zmeraj vse rožnato. Urejanje potrebnih dokumentov za prijavo na izmenjavo, pa tistih, ki jih je treba poslati univerzi gostiteljici, med bivanjem seveda naletiš na zagate in probleme, ki jih običajno rešuje mami, v tuji državi pa se lahko zaneseš predvsem nase. Najhuje pa se je posloviti od mesta, ki ti sčasoma postaja zmeraj manj tuje, od ljudi, s katerimi si sobival vse leto in ki so postali tvoji zaupniki, ter se vrniti domov.« pravi Kim Fuchs Godec, študentka 2. letnika magistrskega študijskega programa Francistika z romanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Razumljivo je, da se porajajo mnogi dvomi in strahovi glede opravljanja študijske izmenjave v tujini, saj je pot v neznano zmeraj rahlo zastrašujoča. Vendar menim, da je najpomembneje to, da preprosto sprejmete odločitev za odhod v tujino. Kakršni koli strahovi so popolnoma odveč, saj vam pred odhodom na izmenjavo in v času bivanja v tuji državi zmeraj stoji ob strani domača inštitucija, na katero se lahko vedno obrnete. Iz lastnih izkušenj vam lahko zagotovim, da vam bodo pomagali v primeru kakršnih koli težav. Težko je na kratko opisati, koliko pozitivnih izkušenj ti izmenjava da. Vendar lahko z gotovostjo in brez zadržkov trdim, da je bil odhod na izmenjavo najboljša odločitev, ki je ne bom nikoli obžalovala. Vsi, ki se še odločate, ali bi šli na izmenjavo, le pogumno! Svet je velik, dovolite si ga raziskati, ne bo vam žal!« svetuje Kristina Kuča, študentka 4. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

»Med svojo Erasmus izkušnjo sem sam pri sebi ugotovil, da pravo nikakor ni strogo vezano in omejeno na okvire države izvora, temveč se v dobi politične, ekonomske in kulturne integracije Evrope in sveta vsepovsod ukvarja s podobnimi vprašanji in prihaja do podobnih rezultatov. Zato lahko trdim, da tovrstna mednarodna izkušnja ni stranpot v razvoju dobrega slovenskega pravnika, temveč izrazita prednost, če ne celo nuja. Največja ovira za pravnika je nedvomno jezik, nedvoumen, nenatančen, pa vendarle edino orodje, s katerim pravo razpolaga. Ne čudi dejstvo, da je natančno in premišljeno izražanje v pravu izjemno zapleteno in zahteva veliko pozornosti, toliko bolj v tujih jezikih. Izmenjava mi je ponudila ravno priložnost, da se vsak dan izpopolnjujem tako v pisnem kot v ustnem izražanju v nemščini in angleščini ter se tako bližam cilju postati vešč (vsaj) trojezični strokovnjak na svojem področju. Predmeti na fakulteti so mi izostrili pogled na to, kaj me v življenju zares zanima, različni metodološki pristopi so omajali mojo predstavo o tem, kako študij sicer običajno zgleda, spoznavanje ljudi iz celotne Evrope in sveta pa me je naučilo, kaj so plasti moje identitete, česa nam v Sloveniji primanjkuje in kaj doma počnemo bolje,« pojasnjuje Jure Bergant, študent 4. letnika Pravne fakultete; trenutno na izmenjavi v Berlinu.