»Prišel je čas, da zaključimo dolgo in kompleksno zgodovino o duhovnih fenomenih Medžugorja. Gre za zgodovino, v kateri so bila mnenja škofov, teologov, komisij in analitikov različna«. S temi besedami se začne »Kraljica miru«, nota o duhovni izkušnji, povezani z Medžugorjem, ki sta jo podpisala kardinal Víctor Manuel Fernández in msgr. Armando Matteo, prefekt in tajnik doktrinarnega oddelka Dikasterija za nauk vere, poroča slovenska redakcija spletnega portala Vatican News.

Dr. Gabriel Kavčič: Da Cerkve trenutnemu dogajanju v Medžugorju

Za komentar novice smo prosili dr. Gabriela Kavčiča, ki se je takoj po končani novinarski konferenci oglasil v Družininem studiu. Prisluhnite pogovoru!

Pozitivni duhovni sadovi

Kardinal Victor Manuel Fernandez, prefekt Dikasterija za nauk vere. FOTO: Zajem zaslona

Besedilo dokumenta, ki ga je odobril papež Frančišek 28. avgusta, priznava pozitivne vidike duhovnih sadov, povezanih z medžugorsko izkušnjo. Vernike poziva, da se tega držijo – kot določajo nove Norme za razločevanje teh pojavov –, saj se je »zgodilo veliko pozitivnih sadov in med Božjim ljudstvom se niso razširili nobeni negativni ali tvegani učinki«. Na splošno je bilo tudi mnenje o sporočilih pozitivno, kljub nekaterim pojasnilom nekaterih izrazov. Poudarjeno je tudi, da »sklepi te opombe ne pomenijo sodbe o moralnem življenju domnevnih vidcev« in da v vsakem primeru duhovni darovi »ne zahtevajo nujno moralne popolnosti vpletenih ljudi, da bi učinkovali«.

Kateri so ti pozitivni sadovi?

Kraji, povezani s fenomenom Medžugorja, so cilji romarjev z vsega sveta. »Pozitivni sadovi se kažejo predvsem kot spodbujanje zdrave prakse verskega življenja« v skladu z izročilom Cerkve. Nekateri ljudje so odkrili ali ponovno odkrili vero. Zaznanih je »veliko spreobrnjenj«, to pomeni vrnitev k spovedi in zakramentalnemu občestvu, številni poklici, »mnoge sprave med zakonci in prenova zakonskega in družinskega življenja«. Takšne izkušnje »se pojavljajo predvsem v okviru romanj na kraje prvotnih dogodkov in ne med srečanji z 'vidci', pri udeležitvi domnevnih prikazovanj«. Poroča se tudi o »številnih ozdravitvah«.

Celotna nota je v izvirniku dostopna tukaj.

Kraj adoracij, molitve, duhovnih vaj, …

Kot navaja dokument, je župnija malega hercegovskega mesta kraj adoracije, molitve, seminarjev, duhovnih vaj, druženja mladih in »zdi se, da ljudje hodijo v Medžugorje predvsem obnoviti svojo vero in ne zaradi določenih konkretnih prošenj«. Pojavila so se tudi dela dejavne ljubezni, s katerimi se skrbi za sirote, odvisnike od drog, invalide. Opaža se tudi navzočnost skupin pravoslavnih kristjanov in muslimanov.

Sodelujoči na novinarski konferenci. FOTO: Zajem zaslona

Kraljica miru

Nota Dikasterija se nadaljuje s proučevanjem osrednjih vidikov sporočil, začenši z mirom, ki ni razumljen le kot odsotnost vojne, ampak tudi v duhovnem, družinskem in družbenem smislu. Najbolj izviren naslov, ki si ga Gospa pripisuje, je »Kraljica miru«. »Tukaj sem se predstavila kot Kraljica miru, da bi vsem povedala, da je mir nujen za rešitev sveta. Samo v Bogu lahko najdemo pravo veselje, iz katerega izhaja pravi mir. Zato prosim za spreobrnjenje« (16. 6. 1983).

Ocena iz leta 2019 je, da Medžugorje obiskalo približno tri milijone obiskovalcev.

Bog je v središču

Jedro Marijinih sporočil je, da ne postavlja sebe v ospredje, ampak je popolnoma usmerjena v »zedinjenost z Bogom«. Poleg tega se »Marijina priprošnja in delo zdita očitno podrejena Jezusu Kristusu kot avtorju milosti in zveličanja v vsakem človeku«. Marija posreduje, a Kristus je tisti, ki »nam daje moč, zato je vse njeno materinsko delo v tem, da nas spodbuja, da gremo Kristusu naproti«. »On vam bo dal moč in veselje v tem času. S svojo priprošnjo sem vam blizu« (25.11.1993).

Vabila k spreobrnjenju 

V sporočilih najdemo tudi »stalno povabilo k opustitvi posvetnega načina življenja in pretirano navezanost na zemeljske dobrine s pogostimi vabili k spreobrnjenju, s katerim postane možen pravi mir v svetu«. Zdi se, da je ravno spreobrnjenje središče medžugorskega sporočila. Tu je tudi »vztrajen opomin, naj ne podcenjujemo teže zla in greha in naj zelo resno jemljemo Božji klic v boju proti zlu in vplivu Satana«, ki je označen kot izvor sovraštva, nasilja, delitve. Temeljna je tudi vloga molitve in posta, kakor tudi središčnost maše, pomen bratskega občestva in iskanje končnega smisla bivanja v večnem življenju.

Andrea Tornielli, direktor uredništva Dikasterija za komunikacije. Na novinarski konferenci je delil izkušnjo obiska Medžugorja, kjer ga je najbolj nagovorilo srečanje z ljudmi, ki so doživeli grozote vojne v Bosni, a so pričevali predvsem o odpuščanju. FOTO: Zajem zaslona

Potreba po dodatnih razjasnitvah

V drugem delu dokumenta je poudarjeno, da »nekaj« sporočil odstopa od doslej naštetih vsebin. In zato, »da preprečimo, da bi bil ta zaklad Medžugorja ogrožen, je treba razjasniti nekatere možne zmede, ki lahko vodijo manjšinske skupine do izkrivljanja dragocenega predloga te duhovne izkušnje«. Če so nekatera sporočila pristransko prebrana, se lahko zdijo »povezana z zmedenimi človeškimi izkušnjami, z nenatančnimi izrazi s teološkega vidika ali z interesi, ki niso povsem legitimni«, tudi če nekatere napake morda niso »zaradi slabega namena, ampak do zaznave subjektivne narave pojava«. V nekaterih primerih »se zdi, da je Naša Gospa nekoliko razdražena, ker nekatera njena navodila niso bila upoštevana; tako opozarja na grozeča znamenja in možnost, da se nikoli več ne pojavi«. Toda v resnici druga sporočila ponujajo pravilno razlago: »Tisti, ki delajo katastrofalne napovedi, so lažni preroki. Pravijo: ''V tem in tem letu, na ta in ta dan bo katastrofa''.« Vedno sem govorila, da bo prišla kazen, če se svet ne spreobrne. Zato vabim vse k spreobrnjenju« (15. 12. 1983).

Daljši prevod note o duhovni izkušnji, povezani z Medžugorjem, lahko najdete tukaj.

Pozornost pri nekaterih sporočilih

Nota kot problematična označuje tista sporočila, ki Mariji pripisujejo izraze »moj načrt«, »moj projekt«, izraze, ki »lahko zmedejo. V resnici je vse, kar Marija dela, vedno v službi Gospodovega načrta in njegovega božanskega načrta zveličanja.« Tako ne smemo pomotoma »pripisovati Mariji mesta, ki je edinstveno in izključno za Božjega Sina, ki je postal človek«. Dikasterij za nauk vere namesto tega poudarja sporočilo, ki ga je mogoče obravnavati kot sintezo predloga evangelija skozi Medžugorje: »Želim vas vedno bolj približati Jezusu in njegovemu ranjenemu srcu« (25. 11. 1991).

Dovoljeno javno bogoslužje

»Čeprav to ne pomeni izjave o nadnaravnem značaju« in ob upoštevanju, da nihče ni dolžan verjeti v to, nihil obstat, ki ga je izdal mostarsko-duvanski škof v soglasju s Svetim sedežem, kaže, da verniki »lahko prejmejo pozitivno spodbudo za njihovo krščansko življenje s tem duhovnim predlogom in dovoljuje javno bogoslužje«.

Opomba tudi določa, da »pozitivna ocena večine medžugorskih sporočil kot spodbudnih besedil ne pomeni izjave, da imajo neposreden nadnaravni izvor«. In čeprav obstajajo – kot je znano – različna mnenja »o avtentičnosti nekaterih dejstev ali o nekaterih vidikih te duhovne izkušnje, so cerkvene oblasti krajev, kjer je prisotna, povabljene, da cenijo pastoralno vrednost in tudi spodbujajo širjenje tega duhovnega predloga. Vsekakor pa ne posegamo v pristojnosti krajevnega škofa, da sprejema preudarne odločitve v primeru, da obstajajo ljudje ali skupine, ki »neustrezno uporabljajo ta duhovni pojav in ravnajo na napačen način«. Nazadnje Dikasterij tiste, ki gredo v Medžugorje, vabi, »da sprejmejo, da romanja niso namenjena srečanju z domnevnimi vidci, ampak zaradi srečanja z Marijo, Kraljico miru«.