Diplomiral in doktoriral je iz družbenih ved na Papeški univerzi Gregoriana. Kot novinar je več kot deset let pokrival področja religije, ekonomije in okolja. Trenutno je namestnik direktorja Centra laikov v Rimu (www.laycentre.org). Ob nedelji sredstev družbenega obveščanja smo se z njim pogovarjali o veliki vlogi medijev, tekmovanju za pozornost, politični izrabi medijev in vlogi Cerkve, da opozarja na pozabljene ljudi.

Kakšno vlogo imajo mediji danes?

Ko govorimo o medijih, moramo vedno imeti v mislih, da tradicionalni mediji, kot sta radio in televizija, delujejo povsem drugače od družbenih omrežij in dinamike komunikacije, ki jo srečamo na internetu. V vsakem primeru živimo v okolju, ki ga v visoki meri oblikujejo mediji, kjer na praktično vse naše izkušnje s svetom in družbenim življenjem na neki točki vplivajo mediji. Naše potrošniške navade, poznavanje sveta, odločitve o političnem sistemu, o demokraciji, vse to uravnavamo na osnovi tega kar vemo, tega, kar vidimo v medijih.

Tisti, ki nimajo glasu, ki se ne morejo pojavljati ali krožiti v medijih, na koncu postanejo del skorajda neznane resničnosti.

Kdor ima glas v medijih, kdor se lahko pojavlja v določenih prostorih, celo več, kdor jih nadzoruje, ima več možnosti vpliva. Na drugi strani pa tisti, ki nimajo glasu, ki se ne morejo pojavljati ali krožiti v medijih, na koncu postanejo del skorajda neznane resničnosti, zato vzbudijo le malo vznemirjenja ali pozornosti velikega dela ljudi, saj je njihovo vedenje o dogodkih po svetu v temeljih odvisno od informacij, ki jih sprejmejo preko medijev.

Kako se to kaže v Braziliji, od koder izhajate?

V državi, iz katere prihajam, Braziliji, trenutno poteka, kot po vsem svetu, veliko tekmovanje za našo pozornost. Nekatere realne krize se zaradi svojih posledic za življenje ljudi – kot je trenutna ekonomska kriza, pandemija covida-19, problem lakote – pojavljajo v medijih. Toda dejstvo je, da če skozi čas ponavljamo eno in isto novico, to pripelje do upada zanimanja pri ljudeh, saj so navajeni prejemati vedno nekaj novega. Pri tem gre tudi za dinamiko samega novinarstva, ker je vsaj delno njegova vloga, da vedno išče nove vidike resničnosti – od tu beseda »novica«.

V političnem prostoru je za trenutno vlado v Braziliji značilno, da poskuša ustvariti majhne krize, da bi preusmerila pozornost od globljih ali kompleksnejših problemov.

V političnem prostoru je za trenutno vlado značilno, da poskuša ustvariti majhne krize, da bi preusmerila pozornost od globljih ali kompleksnejših problemov. Ko na primer preiskujejo močnega zaveznika vlade, je običajno, da predsednik ali član njegove družine na družbenem omrežju objavi absurdno izjavo ali posebno dejanje. Cilj je jasno preusmerjanje pozornosti od vprašanj, ki so resnično pomembna in lahko škodijo njegovi priljubljenosti, na zadeve, ki imajo velik medijski odmev, a so le malo pomembne, zato bodo hitro izgubile moč vpliva na mnenje ljudi o vladi.

Kakšna je vloga Cerkve v medijskem prostoru?

Cerkev ima pomembno vlogo na dva načina. Najprej poskuša v medije pripeljati teme in ljudi, ki bi se drugače ne pojavili. To dela tako preko uradne komunikacije, kot preko družbenih omrežij in vplivnih ljudi. A morda je vpliv Cerkve še večji na drug način: da je ne vodi izključno medijska dinamika, da se odloča in deluje po evangeljskih vrednotah in ne glede na najbolj popularne teme ali krize tega trenutka.

Po nekaterih krajih v Amazoniji je Cerkev edina prisotna institucija, bolj kot država.

Cerkev v Braziliji je prepoznana kot ena od institucij, ki so najbolj prisotne med revnimi in manjšinami. Po nekaterih krajih v Amazoniji je Cerkev na primer edina prisotna institucija, bolj kot država, ter prinaša ljudem, kristjanom in nekristjanom, tako duhovno kot materialno pomoč – tega Cerkev ne počne, ker bi pričakovala priznanje javnosti ali da bi vplivala na medijsko dinamiko, ampak ker verjame, da je to njeno poslanstvo iz Kristusovega evangelija. Na nek način je Cerkev danes ena od redkih institucij na svetu, ki si lahko privošči takšno držo.