Kot je ob koncu tedna poročal britanski The Tablet, pri čemer je navajal iz pisma kardinala Tomasija redu, ki ima svoj sedež v Rimu, niso niti papež niti komisija za prenovo reda nikoli nameravali »spodkopati suverenosti reda, ki bo tudi po prenovi ostala ohranjena v celoti«.

Ta teden naj bi se predstavniki reda in Vatikana posvetovali o doslej predstavljenih predlogih za prenovo.

Po navedbah v medijih se je kardinal Tomasi, ki ima polna pooblastila papeža Frančiška za izpeljavo reforme reda, s pismom odzval na kritiko velikega kanclerja Albrechta von Boeselagerja, ki je pred tem zapisal, da Tomasijevi predlogi za reformo predstavljajo »nevarnost od nekdaj obstoječi suverenosti malteškega viteškega reda«.

Von Boeselager naj bi še zapisal, da sprememb ne more sprejeti, zato naj bi se umaknil iz procesa prenove. Ta teden naj bi bili po navedbah v Tabletu predvideni pogovori obeh strani, na katerih naj bi se predstavniki reda in Vatikana posvetovali o doslej predstavljenih predlogih za prenovo.

Nekdanji veliki mojster v sporu s papežem

Začetki trenutnega procesa prenove malteškega viteškega reda segajo v obdobje »ustavne« krize, do katere je prišlo pod vodstvom zdaj že pokojnega Fra' Matthewa Festinga, nekdanjega velikega mojstra reda. Festing je januarja 2017 po javnem sporu s papežem Frančiškom, ki je zahteval prenovo reda, odstopil s svojega položaja.

Smrt Festingovega naslednika, Fra' Giacoma Dalla Torreja, koronaepidemija in odstavitev nekdanjega papeškega odposlanca za omenjeni red, kardinala Angela Becciuja, je občutno zavleklo obdobje prenove. Oktobra lani je Frančišek svojemu novemu odposlancu, kardinalu Silvanu Tomasiju, zaupal dejanski nadzor nad vodstvom reda. Pooblastilo za rešitev vseh notranjih sporov in izbiro novega velikega mojstra se številnim članom reda zdi poseg v suverenost reda brez primere.

Oktobra lani je Frančišek svojemu novemu odposlancu, kardinalu Silvanu Tomasiju, zaupal dejanski nadzor nad vodstvom reda.

Suvereni malteški viteški red sega v obdobje prve križarske vojne v visokem srednjem veku: ustanovljen je bil kot redovna skupnost v 11. stoletju v Jeruzalemu, pozneje pa se je preoblikoval v posvetni viteški red. Priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij, v svetu pa ima okoli 13.500 članov.