Vojna se navadno konča s podpisom premirja, pravi mir pa se začne s podpisom mirovne pogodbe. Te med obema Korejama še po sedemdesetih letih ni, zato so nekako med vojno in mirom. Na srečo prevladuje mir, a nekaj negotovosti ostaja. To seveda najbolj ustreza komunistični državi, ki ob »zunanjem sovražniku« še bolj z lahkoto utemeljuje strahovladje že tretjega Kima.

Najprej Japonci, potem osvoboditelji

Japonska je leta 1910 prevzela oblast v Koreji. Obdržala jo je prav do konca druge svetovne vojne, čeprav je bilo nekaj upora. Imeli so levi upor pod vodstvom Kima Il Sunga, desnega pa je vodil Yi Pom Sok. Oba sta bila bistveno premalo za samoosvoboditev.

Zahodni zavezniki so že leta 1943 sklenili, da bo Koreja morala dobiti državnost. Toda čakali sta jih še dve leti težkih bojev z Japonci, ki kar niso hoteli priznati poraza. Če bi prej položili orožje, ne bi bilo dveh atomskih bomb, hkrati pa tudi Sovjeti ne bi začeli s pohodom na vzhod. Na Jaltski konf...