Na Haitiju je ena izmed tolp minuli konec tedna ugrabila deset oseb, med njimi tudi pet duhovnikov in dve redovnici, poroča Radio Vatikan. Po navedbah tamkajšnje škofovske konference ugrabitelji zanje zahtevajo odkupnino v višini enega milijona ameriških dolarjev.

Naravne katastrofe in nasilje so državo pahnili v hudo krizo

Haiti je trenutno v hudi gospodarski, politični in družbeni krizi, ki bi to karibsko državo privedla v prevrat ali upore. V zadnjem času so vse pogostejše ugrabitve in nasilni zločini, saj so orkani, potresi in epidemije v zadnjih 15 letih povzročili globoko krizo in nestabilne razmere. Kljub vključenosti in pomoči mednarodne skupnosti humanitarne izredne razmere trajajo še danes. Država je posebej hude posledice utrpela 12. januarja 2010, ko jo je prizadel potres z močjo 7 po Richterjevi lestvici. Kot so poročali, je takrat življenje izgubilo najmanj 200.000 ljudi, po nekaterih ocenah pa naj bi jih bilo celo okoli pol milijona.

Škofje pozivajo k boju proti tovrstnim dogodkom

Po navedbah tamkajšnjih časnikov naj bi skupino desetih oseb ugrabila ena izmed zloglasnih tolp v državi; duhovniki, redovnici in trije laiki so se odpravljali na slovesnost ob umestitvi novega duhovnika v župniji Croix-des-Bouquet severovzhodno od prestolnice Port-au-Prince. En duhovnik in ena izmed redovnic sta francoska državljana. Kot je dejal Gilbert Peltrop, glavni tajnik Haitske škofovske konference, se mora država boriti proti tovrstnim dogodkom. Ugrabitev se je zgodila manj kot dva tedna po tem, ko so oboroženi moški ugrabili protestantskega pastorja in tri vernike.

Haiti šteje okoli 10 milijonov prebivalcev, 70 odstotkov jih živi pod pragom revščine. Karibska država je ena izmed najrevnejših na celini, kjer izredno pereč problem predstavlja tudi vprašanje migracij.

Napovedana postavitev ograje na meji

Po nekaterih ocenah trenutno okoli 500.000 Haitijcev živi v Dominikanski republiki, večina izmed njih nezakonito. Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je prejšnji mesec napovedal, da na meji s Haitijem načrtujejo postavitev ograje v dolžini 380 kilometrov, s čimer želijo razrešiti probleme nezakonite migracije, trgovine z mamili in prodajo ukradenih vozil. Vzdolž meje med omenjenima karibskima državama so sicer že postavljene številne pregrade.