Vinko Hlebš je na samostojno slikarsko pot stopil konec šestdesetih let preteklega stoletja. V začetnem obdobju je slikal krajinske in figuralne motive, kmalu pa je, kot je zapisal dr. Damir Globočnik, »prerasel okvire likovnega samouštva. Odločilno vlogo je imela izbira rastlinskega sveta za osrednji motiv Hlebševega slikarstva, ki je bila povezana z oblikovno in vsebinsko poglobljenostjo slikarskega nagovora. Slikarska pripoved se je spremenila v izpoved. Osredotočanje na upodabljanje rastlinskih motivov je v Hlebševem primeru pomenila tudi osredotočanje na bistveno, na izraz.« Kot je zapisal Globočnik, je v petih desetletjih Hlebševega slikarskega ustvarjanja nastal obsežen slikarski opus, ki ga je likovna kritika povezala s t. i. fantastičnim realizmom: »Ta likovna smer se je po drugi svetovni vojni med drugim uspešno uveljavila v sosednji Avstriji, zato ni presenetljivo, da je Hlebševo slikarstvo sredi osemdesetih let naklonjeno sprejela dunajska likovna publika.

Razs...