Nagrado Prešernovega sklada leta 2023 pa prejmejo naslednji ustvarjalci: pianist Alexander Gadjiev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih, pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med leti 2019 in 2022, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022), filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester in arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije), so sporočili na današnji novinarski konferenci.

Mladi Gadjiev nastopa na svetovnih odrih

27-letni pianist Aleksander Gadjiev, ki je na lanskem prestižnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi prejel drugo nagrado, nastopa na vseh najprestižnejših koncertnih dvoranah po svetu, med katerimi so koncertne dvorane v Angliji, na Japonskem, v Avstraliji, na Poljskem, v Združenih državah, Italiji, Franciji, Turčiji in Španiji.

Marko Mihevc (strokovna komisija za glasbo) o njem pravi: »Umetniška moč Alexandra Gadjieva ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh Chopinovega Varšavskega tekmovanja obvlada ta nesporni parameter. Njegov apel je v izjemni interpretaciji, ki je njemu lastna, originalna ter poseže v srca poslušalcev klasičnih koncertov. Prav Chopin je skladatelj, kjer je lirična poezija najizrazitejša, vodenje Chopinovih melodičnih linij pa je pri Gadjievu naravni del njegovega iskanja zvoka.«

O nagrajenki Emi Kugler

Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je o prejemnici Prešernove nagrade med drugim zapisala: »Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler v skoraj štiridesetih letih svojega delovanja ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil. Osrednji motiv njenega ustvarjanja je velikokrat človek kot bitje, figura in objekt.«

O nagrajencu Hermanu Gvardjančiču

Robert Lozar je o Hermanu Gvardjančiču med drugim dejal, da je že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti. »Od zaključka študija konec šestdesetih je redno in uspešno razstavljal v najuglednejših razstaviščih doma in v tujini in za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga Gvardjančič dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto.«

O nagrajencih je odločal 15-članski upravni odbor sklada s pomočjo strokovnih komisij za posamična področja umetnosti. Nagrade bodo podelili 7. februarja.

Prešernovo nagrado podelijo ustvarjalki oz. ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.