Novomeški škof Andrej Glavan je nagovoril duhovnike in redovnike novomeške škofije.

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Kočevski Reki, ki bo kmalu obhajala 20. obletnico posvetitve (20. junija 1999), je bila v sredo, 5. junija, gostiteljica prvega dneva duhovniškega posvečenja (dies sancificationis) duhovnikov in redovnikov novomeške škofije. Več kot 60 se jih je v spomin na svoje mašniško posvečenje zbralo in po adoraciji pred Najsvetejšim somaševalo z ordinarijem Andrejem Glavanom, ki jim je, spodbujen z letošnjim šmarničnim branjem, kot zgled pastoralne ljubezni in zaupanja v Božjo previdnost priporočil misijonarja Ignacija Knobleharja.


Kapucin br. Štefan Kožuh

Med mašo in v duhovni spodbudi po njej je zbrane nagovoril kapucin br. Štefan Kožuh. Med drugim se je dotaknil dejstva vedno bolj praznih cerkva. Toda kako pritegniti ljudi? Za to, da nekoga pripraviš k nekemu ravnanju, sta praviloma na voljo dva načina: da ga prisiliš ali privabiš. Jasno je, da danes cerkva ni (več) mogoče napolniti z nikakršno prisilo, kar tudi ni evangeljski način – evangeljski način je drug: to je ljubezen, privlačnost osebe Jezusa Kristusa, ki nagovarja vsakega človeka. A da bi Jezusovo osebo približali ljudem, h katerim so posvečeni poslani, morajo najprej sami živeti v živem, resničnem odnosu z njim v Svetem Duhu.



To pa ni vedno samoumevnost, ker so duhovniki pogosto razpeti med dve »deželi« (br. Kožuh si je primero izposodil pri milanskem nadškofu Mariu Delpiniju): »deželo nostalgije«, kjer kraljuje objokovanje tistega, kar smo imeli (polne cerkve, pobožne družine, lepe praznike, vzpostavljene strukture …), pa je izgubljeno, in »deželo frenetičnosti«, kjer vlada naglica, kjer je učinkovitost pred svetostjo, kjer ima funkcija prednost pred osebo …


Branka Ožek, voditeljica Delavnic molitev in življenja

Kako iz te centrifuge nostalgične melanholije in/ali nemirne, bučne frenetičnosti? Nasvet br. Kožuha sobratom v duhovništvu: »Biti moramo pričevalci zaupanja vrednega upanja, ki je Bog sam med nami.« To pa je mogoče le, če bodo duhovniki našega izrazito pozunanjenega časa hoteli in znali znova stopiti vase, v notranjega človeka, kjer prebiva resnica. Iskati in najti je torej treba (molitveno) zbranost, v kateri se duša lahko popolnoma srečuje z Bogom. O tej zbranosti je zbranim pričevala Branka Ožek, voditeljica Delavnic molitev in življenja.