»Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus« (Lk 1, 30-31). Bog daje obljubo. Obljubo svoje navzočnosti, tega, da bo prišel in bo zraven, odrešil bo svoje ljudstvo, da bo lahko živelo – živelo zares, v izobilju (prim. Jn 10,10). Kot je to po angelu oznanil Mariji, pred tem Zahariju v templju (Lk 1,5-25), še pred tem mnogim prerokom – isto obljublja tudi meni in tebi in vsem bratom in sestram: »In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Slišati je super. Naš Bog je res car, kajne?

Čas negotovosti

Ampak po oznanjenju angel od Marije odide in sledi devet mesecev, ki s sabo prinašajo marsikaj. Gotovo zaskrbljenost, kako vso stvar razložiti svojemu zaročencu, da ji bo verjel. In skrbi, kako se bo vse skupaj izteklo. Strah, da ne bo šlo kaj narobe. In navsezadnje morda tudi kakšen dvom o besedah angela – zakaj bi bila pa ravno ona, Marija, izbrana za Božjo mater, je to res Božji načrt al...