Papeški svet za pastoralo zdravja je minuli petek predstavil program slovesnosti in dogodkov, ki bodo potekali ob 18. svetovnem dnevu bolnikov in 25. obletnici delovanja Papeškega sveta za pastoralo zdravja. Dogodki, ki se bodo zvrstili od 9. do 11. februarja, bodo potekali v duhu naslova papeževe poslanice za svetovni dan bolnikov ‘Cerkev v službi ljubezni do trpečih’. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, med drugim pripravljajo koncert, slikarsko razstavo in mednarodni simpozij, osrednji dogodek pa bo potekal na sam svetovni dan bolnikov, v četrtek, 11. februarja, ko Cerkev obhaja praznik Lurške Matere Božje. Takrat bo papež Benedikt XVI. v baziliki sv. Petra daroval slovesno sveto mašo, prav tako pa bo potekala procesija z relikvijami sv. Bernardke in kipom Lurške Matere Božje, ki se bo zaključila na Trgu sv. Petra.

Kot je na predstavitvi teh dogodkov povedal predsednik Papeškega sveta za pastoralo zdravja msgr. Zygmunt Zimowski, mora biti v središče dela na področju zdravstva vedno postavljena bolna oseba.Dodal je, da je glavni cilj pastorale zdravja nudenje podpore tistemu, ki trpi, tudi takrat, ko ozdravitev ni več možna. Pastorala na področju zdravja, ki je usmerjena na celovitost človeške osebe, je po besedah Zimowskega nujno potrebna za medicino, ne le zaradi zagotavljanja etičnih in moralnih temeljev, temveč prav tako za podpiranje takšnih drž in praks, s katerimi zdravstveni delavci lahko nudijo primerno pomoč v žalostnih trenutkih bolezni.

Podtajnik Papeškega sveta za pastoralo zdravja msgr. Jean-Marie Musivi Mpendawatu pa je med drugim povedal, da tisti, ki združeni s trpečim Kristusom darujejo svoje trpljenje, duhovno prispevajo k odrešenju človeštva. V tem smislu je potrebno brati tudi papeževe besede v poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov, ko bolne prosi, da molijo in darujejo svojo bolezen in trpljenje za posvečenje svojih duhovnikov in za rodovitnost njihove duhovniške službe. Kot je še dejal Mpendawatu, 117.000 zdravstvenih centrov katoliške Cerkve po svetu, ki se posvečajo pastorali zdravja, temelji na odnosu z bolnikom. V ta odnos je potrebno vnesti človeškost, kajti bolnik je oseba s svojim dostojanstvom in pravicami, kot je pravica do biti cilj in ne sredstvo, biti središče celotnega socialno-zdravstvenega sistema.