Minister dr. Darjo Felda je na včerajšnji prvi javni predstavitvi mnenj o šolstvu glede na že potekajočo kurikularno prenovo in pripravo nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje 2023–2033 ter pripravo zakonodajnih sprememb, ki jo je izvedel državnozborski odbor za izobraževanje, znanost in mladino, poudaril zastarelost gradiv in njihovo neusklajenost z učnimi načrti, ključni cilj kurikularne prenove v šolah in gimnazijah pa je uvedba digitalizacije kot administrativne pomoči na eni strani in opolnomočenja 20.000 vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev o pomenu digitalizacije in o uporabi orodij, ki so na voljo.

Soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti

Namen kurikularne prenove je opremiti učence in pedagoge z znanjem in veščinami, pomembnimi za soočanje z aktualnimi izzivi in izzivi prihodnosti, hkrati naj bi se kompetence bolj uskladile z zahtevami trga dela. Obetajo se tudi spremembe zakona o osnovni šoli, hkrati poteka priprava nacionalnega programa kot strateškega dokumenta za razvojno načrtovanje vzgojno-izobraževalne politike za prihodnje desetletje, je poročala STA. Po ministrovih besedah bo treba pri poklicnem izobraževanju krepiti kompetence za digitalni in zeleni prehod, si prizadevati za večjo prilagodljivost in odpornost na spremembe v svetu in izboljšati relevantnost za gospodarsko okrevanje.

Novosti s šolskim letom 2026/27

V zakon naj bi torej ponovno vnesli NPZ v tretjem razredu, preverili pa naj bi tudi možnost za zgodnejše učenje tujih jezikov. Novosti naj bi, po željah ministrstva, v veljavo stopile s šolskim letom 2026/27. Prav tako je treba bo besedah Felde nasloviti tudi vprašanje pomanjkanja pedagoškega kadra z iskanjem poti, da bi se v šolstvu zaposlilo več ljudi, posodobili naj bi tudi karierni razvoj učiteljev in ravnateljev. Želja ministrstva je tudi brezplačna šolska prehrana, vendar pa šole nimajo ne prostorov ne kadra za to, obenem je po mnenju ministra smiselno z njeno uvedbo počakati, dokler se ne vzpostavijo ustrezne razmere.

Preveč faktografskega učenja, premalo meril

Nov koncept razširjenega programa za osnovne šole bo poudaril tri sklope: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje in osebni razvoj, je pojasnil direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj, po mnenju rektorja ljubljanske univerze Gregorja Majdiča pa je celotna vertikala v šolskem sistemu premalo povezana. V srednješolskem izobraževanju je preveč faktografskega učenja, hkrati pa ni meril, kaj naj dijak sploh izve. Nenazadnje pa morajo pedagoški poklici postati privlačnejši, je prepričan Majdič.

Več kot le kozmetični popravki

Kot je izpostavil Direktor Centra za poklicno izobraževanje Janez Damjan, pa sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji, zasnovan že sredi 90. let, potrebuje več kot le kozmetične popravke, tudi zaradi demografskih sprememb, saj se je v šolskem letu 1998/99 v prvi letnik srednješolskega izobraževanje vpisalo skoraj 30.000 dijakov, v šolskem letu 2020/21 pa le še dobrih 20.000. V zadnjih letih je skupno v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja vpisanih dve tretjini srednješolske populacije. Potrebna so tudi večja vlaganja v opremljenost šol, kar je zlasti za manjše šole velik izziv.