Razstavo je v imenu organizatorja, Dikasterija za evangelizacijo, odprl nadškof Rino Fisichella, skupaj s še nekaterimi člani dikasterija. Nadškof Fisichella je v nedavnem pogovoru za spletni portal Vatican News povedal, da si je razstavo lansko leto ogledalo več kot 190 tisoč obiskovalcev, predvsem družin in otrok. Z leti razstava postaja vse bolj pomenljiva, ker »božič in jaslice nagovarjajo predvsem srca ljudi.«

Člani ukrajinske skupnosti v Rimu so dogodek obogatili s tradicionalnimi božičnimi pesmimi.

Slovesnosti so se udeležili tudi grškokatoliški vladika in predstavniki ukrajinskega veleposlaništva pri Svetem sedežu skupaj s člani skupnosti, ki je dogodek obogatila s tradicionalnimi božičnimi pesmimi. Številnim zbranim je v zadržanosti ukrajinskega veleposlanika Andriia Yurasha spregovorila njegova soproga. Pihalna godba vatikanske žandarmerije je ob odprtju zaigrala nekaj uradnih melodij . Razstava bo na ogled do nedelje, 8. januarja 2023.

Nadškof Rino Fisichella. FOTO: Jože Potrpin

Letos je na ogled 120 jaslic iz različnih evropskih držav, poleg Slovenije tudi iz Ukrajine, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Malte, ter iz drugih držav po svetu, recimo iz Tajvana, Venezuele in Gvatemale. Mnoge države zastopajo veleposlaništva pri Svetem sedežu.

Razstava je na ogled do 8. januarja 2023. FOTO: Jože Potrpin

Sodelujejo tudi mnoga podjetja in organizacije, med njimi rimsko podjetje za javni prevoz Atac, ki je jaslice postavilo v značilen rdeči avtobus, ali pa Dnevni rehabilitacijski center regionalnega zdravstvenega sistema Asl. Z zanimivimi jaslicami se razstavi pridružujejo učenci mnogih šol iz italijanske pokrajine Lacij, ki bodo Jezusovo rojstvo predstavili z vso mladostno domišljijo in ustvarjalnostjo.

Rdeči avtobusi so značilnost rimskega mestnega prometa. FOTO: Jože Potrpin

Jaslice so narejene iz zelo različnih materialov, kot so časopis, blago, pluta, les, keramika in glina. Mnogi umetniki so se odločili svoje jaslice povezati z izzivi in problemi današnjega sveta: z vojno v Ukrajini, izrednimi podnebnimi spremembami, tragičnimi dogodki migrantov v Sredozemlju. Gre za svetovni vrh izbranih jaslic, mojstrskih del, ki nagovarjajo romarja in turista, vernega in nevernega, predvsem pa vabijo k premišljevanju in molitvi, saj so znamenje vere, v katerih zremo zgodbe Gospodovega učlovečenja in odrešenja.

Slovenske jaslice v Vatikanu. FOTO: Jože Potrpin

Slovenske jaslice v značilni slovenski opravi

Slovenijo na letošnji razstavi zastopa priznana jasličarka Anka Trpin iz Ljubljane-Podutik z jaslicami v glini, ki jim je umetnica dodala prepoznavne slovenske značilnosti.

Posamezne figure jaslic so oblečene v tradicionalno, gorenjsko narodno nošo.

Kot je napisala v obrazložitvi svojih jaslic, je njihov temelj »Sveta družina kot osrednji element, nato posamezne osebe in njihovi obrazi. Posamezne figure jaslic so oblečene v tradicionalno, gorenjsko narodno nošo. Tako se lahko vsak občudovalec in ljubitelj jaslic lažje identificira s slovensko dušo, zgodovino našega naroda, predvsem pa z vero slovenskega človeka. Slovenska istovetnost se povsem na svoj način odraža še v množici drugih upodobitev, ki so tudi narodno obarvane. Marija in Jožef sta sklonjena h Detetu z rokama na prsih, kar govori, da sta sprejela Božjo ponudbo.

Pogled od blizu. FOTO: Jože Potrpin

Svojsko sporočilo prinaša prihod pastirjev in slovenske kmečke družine k sveti družini. Oče družine s sinom s piščalko nosi v košu ovčko, kar pomeni, da nosi vso skrb za preživetje in življenje družine kot celote. Mati v nasprotju z očetom prinaša materinskost, ki je v jedru kot poklicanost vedno božji dar. Podobno nas nagovorijo tudi trije pastirji. Prvi, ki igra na piščal, predstavlja božično radost in veselje. Drugi pastir z dvema ovčkama, ki zre v nebo, spominja na besede evangelista Luka: in Gospodova Slava jih je obsijala. In tu je še tretji pastir v klečečem položaju, ki spominja na molitev in ponižnost.«

Jaslice v jeklarni. FOTO: Jože Potrpin

Ukrajinska jeklarna kot prizorišče Jezusovega rojstva

Ene izmed jaslic na letošnji razstavi so postavljene v vojni kontekst. Te je v Ukrajini izdelala s. Teodozija Polotniuk iz eksarhata v Donecku: jaslice je umestila v kletne prostore zgradbe, ki spominja na metalurško tovarno Azovstal v Mariupolu.

1/32