… v mojih mislih se je odvrtel film najbolj zanimivih dogodkov, ki smo jih doživeli skupaj. Ko sem jih spraševala, kaj si bodo najbolj zapomnili iz obdobja »korone«, je ena od dijakinj rekla, da tisto, ko sem morala prekiniti razlago med videokonferenco, ker smo imeli pri nas doma (živim na kmetiji) težave pri telitvi – in ker je bilo potrebno več rok, sem šla pomagat. Ko sem se po 15 minutah spet »povezala«, je nekatere zanimalo, ali je vse v redu, ali smo dobili teličko ali bikca …

Drugi tak prijazen dogodek se je zgodil 1. aprila letos. Bila je njihova zadnja ura, po stopnicah sem razmišljala, ali naj jim povem prvoaprilsko šalo. Pričakal me je povsem prazen razred. Ne, to ni mogoče. Da špricajo? Ne, oni nikoli, so preveč odgovorni. Pa še dogovorjeni smo bili za pisanje eseja na maturi – za vajo. Hmmm … Ne, ni mogoče, da jih ni! Na tabli me je čakal zapis: Danes ura odpade. O, kako sem se od srca zasmejala! Pa sem se usedla za kateder, misleč, saj bodo od nekod že priš...