Evangeličanski zgodovinar Licona, ki je o dokazih za vstajenje bržkone študiral bolj poglobljeno kot kdorkoli, najprej opozori, da v resnici ničesar, niti lastnega obstoja, ne moremo dokazati s popolno gotovostjo. Kljub temu ugotavlja, da močnih alternativ vstajenju pravzaprav ni. S Fraddom se dotakneta mnogih dvomov in vidikov vstajenja, nekatere povzemamo tukaj.

Matt Fradd in Mike Licona med snemanjem podkasta. FOTO: Zajem zaslona

Se lahko zanesemo na evangelij?

Na začetku se sogovornika dotakneta širše zanesljivosti virov, ki pišejo o Jezusu (in njegovem vstajenju). To so v prvi vrsti evangeliji. Pa so dovolj zanesljivi, da jim lahko verjamemo? So, je prepričan zgodovinar, ki za to navede štiri kriterije.

Prvič, evangelisti so pošteno in preudarno izbirali vire, iz katerih so črpali pri pisanju. Drugič, v primerjavi z drugimi avtorji iz tega obdobja evangelisti ostajajo bliže virom in jih uporabljajo neverjetno odgovorno. Tretjič, ogromno elementov, ki jih najdemo v evangelijih, lahko preverimo oz. dokažemo, da so resnični. Zgodovinarji za vsak dogodek iščejo vzporedne vire in za evangeljske dogodke jih ni težko najti, obenem pa evangelija po Marku in Janezu veljata za medsebojno neodvisna vira. Poleg tega so evangeliji nastali le nekaj desetletij po Kristusu, kar je za tovrstne vire pravzaprav precej zgodaj (pomislimo, koliko desetletij je minilo od druge svetovne vojne, pa še vedno verjamemo svežim pričevanjem).

Če evangelisti ne bi bili resnicoljubni, ali bi kot Jezusovi privrženci omenili tudi »sramotne« elemente?

In četrtič: za zelo malo elementov evangelija velja, da obstaja možnost, da niso resnični, vendar niti tega ne moremo dokazati. Včasih se stvari ne skladajo, npr. ali je Jezus nekaj rekel v nedeljo ali v ponedeljek, na prste ene roke pa bi lahko prešteli elemente, ki se ne ujemajo vsebinsko. Mimogrede Licona omeni še nekaj nezanemarljivega: če evangelisti ne bi bili resnicoljubni, ali bi kot Jezusovi privrženci omenili tudi »sramotne« elemente, kot sta Jezusova želja, da bi se izognil trpljenju, in njegove besede na križu, da ga je Bog zapustil?

Kaj se je zagotovo zgodilo z Jezusom?

Ko se pogovarjamo o tovrstnih zadevah, smo vsi pristranski, opozarjata sogovornika. »Nekateri si želimo, da bi bilo vse to z vstajenjem resnično, drugi si želijo, da ne bi bilo, ostalim ne bi moglo biti bolj vseeno.« Zato je Licona pri raziskovanju upošteval samo podatke, s katerimi se strinjajo praktično vsi, ki se poglobljeno ukvarjajo s tem, ne glede na prepričanje. Strne jih tako: »Jezus umre zaradi križanja, kmalu po tem dogodku pa številni njegovi učenci doživljajo izkušnje, ki jih interpretirajo kot prikazanja vstalega Jezusa. Preganjalec Cerkve Pavel doživi izkušnjo, ki jo opredeli enako.« To so zgodovinska dejstva, od tod dalje pa je Licona skušal ugotoviti, zakaj so ti ljudje verjeli, da se jim je Jezus res prikazal, in ali so imeli prav.

Je Jezus sploh umrl?

Čeprav je bila med raziskovalci pred kakšnim stoletjem hipoteza o tem, da Jezus sploh nikoli ni umrl, precej razširjena, so tisti, ki to trdijo še danes, ekstremno redki. Zakaj? Za Jezusovo smrt obstaja dovolj dokazov, in to v več medsebojno neodvisnih zgodovinskih virih – tako krščanskih kot zunanjih oz. celo »nasprotnih«.

Jezusa v svojih zapisih omenja tudi rimsko-judovski zgodovinar Jožef Flavij. FOTO: Wikimedia Commons

Učenci: »Res je vstal!«

Mnogi zgodovinski viri pričajo, da so bili učenci tako zelo prepričani v Jezusovo vstajenje, da so bili pripravljeni zaradi svojega pričevanja trpeti in celo umreti. Ti podatki so zgovornejši, kot se zdi na prvi pogled, se strinjata sogovornika. Nekdo, ki ni resnično v polnosti prepričan v vstajenje, bi pred pogumnim pričevanjem dobro razmislil in zagotovo ne bi prostovoljno sprejel posledic v obliki nepojmljivega mučenja in krute smrti.

So imeli učenci privide in prisluhe?

Seveda nekateri odgovor na zavzeta pričevanja učencev iščejo v prividih in prisluhih. V resnici je namreč najbolj verjetno, da se ti pojavijo pri žalujočih (za to je nekje 7 % možnosti), kar je v tem primeru precej prikladno. Ampak nemogoče je znanstveno utemeljiti skupinske in celo množične privide ali prisluhe, pove Licona. Nemogoče je, da bi se enaki prividi in prisluhi pojavili prav pri vseh (100 %) učencih, enkrat celo pri več kot petsto osebah hkrati. Poleg tega Pavel niti slučajno ni žaloval za Jezusom, zato prividi oz. prisluhi pri njem nimajo prave podlage.

Še drugi vidiki vstajenja in prikazovanj:

Kaj vstajenje pomeni za nas danes?

Ob sklepu epizode se Fradd in Licona strinjata, da nam vstajenje, ki je daleč najverjetnejši scenarij dogajanja po Jezusovi smrti, predvsem prinaša upanje, da bomo znova združeni s svojimi ljubljenimi. Kajti če je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi. To močno olajša žalovanje. Obenem ne glede na stiske, ki jih prinaša življenje, vemo, da to ni konec – da nas čakajo še nebesa.

Prisluhnimo Fraddu v Ljubljani

Matt Fradd prihaja v Slovenijo! FOTO: Arhiv Družine

Matt Fradd bo kmalu obiskal Slovenijo. Prisluhnili mu bomo lahko 12. aprila v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, kjer bo spregovoril o svojem spreobrnjenju in upanju ter odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Vstopnice so na voljo na spletni strani Katoliške mladine. Ob rezervaciji smo povabljeni, da prispevamo simboličen dar za kritje organizacijskih stroškov. Število vstopnic je omejeno.