»V svojih delih se predvsem trudim, da bi odražal to, kar čutim. Ni me sram povedati, da sem srečen, pa tudi jočem in trpim, ker vidim toliko gorja in trpljenja okrog sebe.« Tako je v radijskem intervjuju v 60. letih prejšnjega stoletja dejal Ivan Šček (1925-1972), primorski skladatelj in zborovodja, ki je svoja dela podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač – Štefan po vipavskem farnem zavetniku, priimek po očetovem poklicu.

Skladatelj Ivan Šček. FOTO: arhiv družine Šček

Po koncilu prvi uglasbil novi mašni obred

Vipavec po rodu je po drugi svetovni vojni končal srednjo glasbeno šolo in gimnazijo v Ljubljani, poučeval na glasbeni šoli v Kopru, nadaljeval študij na Glasbeni akademiji v Ljubljani in diplomiral iz kompozicije, kasneje pa opravil še podiplomski študij pri profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu.

Po vrnitvi v Koper je učil glasbo in petje v Kopru, Izoli in Piranu, hkrati pa je tudi veliko komponiral. Njegova zmerno moderna in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, med njimi je 42 cerkvenih. Napisal jih je za potrebe koprske stolne cerkve, v kateri je bil vrsto let zborovodja. Zbor danes nosi njegovo ime (pravzaprav sinonim: Zbor koprske stolnice »Štefan Kovač«). Ivan Šček je bil prvi, ki je po koncilu uglasbil novi mašni obred in se tudi sam zavzemal za njegovo uporabo v bogoslužju.

Slovenska maša Kristus je vstal in druga Ščekova sakralna dela

Na koncertu sakralnega abonmaja v uršulinski cerkvi, nocoj ob 19.30, bodo predstavljena raznolika Ščekova zborovska dela, ki zaobjemajo celotno cerkveno leto: od preprostih božičnih skladb na besedilo p. Krizostoma do velikonočne pesmi slednice in redkeje izvajane Pokropi me na liturgično besedilo. Zbor bo izvedel tudi eno od sedmih skladateljevih maš, in sicer Slovensko mašo »Kristus je vstal« za mešani zbor in orgle. Šček jo je napisal aprila leta 1966 in jo je sam s koprskim stolnim zborom izvedel samo enkrat. Z njo so nato pospremili skladatelja ob njegovi smrti pri maši zadušnici januarja 1972.

Sin se bo poklonil očetu ob 50. obletnici smrti

Zboru Psallite, ki deluje kot projektni zbor v frančiškanski župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani in šteje okrog 20 pevcev, bo dirigiral Matjaž Šček (1958). Študiral je dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izobraževal še pri skladatelju in dirigentu, akademiku Lojzetu Lebiču na pedagoški akademiji v Ljubljani. Uspešno je vodil več ljubiteljskih pevskih sestavov, med drugimi Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, Komorni zbor Ipavska, Komorni zbor RTV Slovenija ter vrsto zborov v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

V vrh njegovega zborovskega ustvarjanja spada desetletje dela z Ljubljanskimi madrigalisti (1991–2001). »V slovenskem in evropskem glasbenem prostoru je Matjaž Šček poznan kot izreden interpret, ki notam vdihuje življenje in ustvarja sozvočja, je zborovodja z občutkom za mehkobo in krhkost, je zborovodja s karizmo,« so zapisali ob rob koncertu sakralnega abonmaja. S koncertom se bo sin poklonil očetu ob 50. obletnici smrti.

Misli Ivana Ščeka iz revije Cerkveni glasbenik, ki jih zbrala s. Cecilija Kobal iz radijskih intervjujev

»Ako je velik umetnik po svojem delu prerok človeštva in nam zvesto podaja, kar je prejel od Stvarnika, mora tudi tisti, ki dela uporablja in podaja, biti prežet od enake misli – celo on, ki samo posluša – uživa, mora biti prežet od enake misli, kajti tudi pravo uživanje je dar Božji.« (Ivan Šček)

»Če je torej Bog lepota, se prav po njej v glasbi obrača na nas, da bi ga s pesmijo na ustih lažje častili, se mu zahvaljevali in ga molili.« (Ivan Šček)