Sredi prijetnih obveznosti danes praznuje god, zato je beseda tekla predvsem o njegovem zavetniku sv. Matiji.

Kako ste dobili svoje ime, kdo ga je izbral?

To je zanimiva zgodba, ki je zajelo celo družino. Starša sta mi hotela nadeti ime Boštjan, vendar pa je moj (precej) starejši brat skupaj z željo po bratcu vztrajal pri želji, da svojemu mlajšemu bratu podeli ime Matjaž. Zgodba se je na nek način ponovila desetletja zatem ob pričakovanju rojstva nečaka. Takrat sem bratu in svakinji povedal, da bi bil vesel in ponosen, če bi imel nečaka z imenom Matjaž. In zgodilo se je. V našo družino smo sprejeli še enega Matjaža.

Pogostejši imeni kot Matija sta pri nas Matjaž in Matic.

Ime Matjaž izhaja iz imena Matija, to pa izvira iz hebrejskih besed »matti« in »jah«. Pomenilo naj bi nekako »moj dar je Bog« oz. Božji dar, dan od Boga. Drži? S tem se verjetno zlahka poistovetite.

Drži, da je ime hebrejskega izvora in da je teoforično in se tako pomen imena navezuje na Boga. Lahko bi rekel, da me pomen imena, »Božji dar« ali celo »Božje presenečenje«, navdušuje, sem nanj ponosen in vse to prepoznavam v svojem življenju. Pravzaprav prepoznavam oba pomena že ob svojem rojstvu. Na eni strani prepoznavam »dar«, saj sem bil staršem podarjen šele po večletnih pričakovanjih. Na drugi strani pa »presenečenje«, saj sem z rojstvom prehiteval za en mesec in sem kljub krhkemu zdravju in neješčosti preživel in počasi zrastel – vsaj malo … :) Verjamem, da tudi zato, ker me je mami tik pred rojstvom kot »dar« in »presenečenje« izročila Mariji Pomagaj z Brezij.

Gospod preseneča z lepoto življenja. FOTO: Arhiv Matjaža Celarca

Obenem lahko rečem, da resnično hrepenim po tem, da bi zmogel biti dar za druge, da bi moje življenje bilo podarjeno. Ob tem sem zelo realen in se zavedam, da sem bil marsikdaj bolj breme kot dar – tako drugim kot tudi sebi. »Dar« in »presenečenje« preveva moje življenje. Veliko stvari me v življenju veseli in morda težko »zasekam sekiro«, da bi »od-ločil« med tem in onim in rekel »ne«. Vsak dan odkrivam, kako me Gospod vedno znova preseneča z darovi ljudi in lepoto življenja, ki me obdaja.

Vaš zavetnik je sv. Matija, ki je v družbi dvanajsterih nadomestil Judo Iškarijota. Apostolska dela poročajo, kako je bil izžreban. Se tudi vi pri razločevanju kdaj poslužite žreba?

Da, Apostolska dela poročajo o žrebu, vendar obenem govorijo o prošnji k Bogu, ki pozna srca. In ravno srce kot srčika, ki povzema celoto človeka, je pravi ključ razločevanja. Morda lahko o izbiri med »žrebom in srcem« povem anekdoto iz časa šolanja na Škofijski klasični gimnaziji, ko sem se v želji, da bi čim bolj izkoristil čas za vse obšolske dejavnosti, odločil za bivanje v Jegličevem dijaškem domu. Ravno domotožje po družbi in dogajanju v domači župniji me je vodilo k žrebu »za« ali »proti« vrnitvi domov. Čeprav je žreb nakazoval, naj ostanem v dijaškem domu, pa je srce žrebu navkljub narekovalo, da se vseeno vrnem domov.

Apostolska dela poročajo o žrebu, vendar obenem govorijo o prošnji k Bogu, ki pozna srca. In ravno srce kot srčika, ki povzema celoto človeka, je pravi ključ razločevanja.

Moje zapečkarstvo je bilo čez nekaj let postavljeno na izziv preraščanja, ko sem bil kot bogoslovec poslan na študij v Rim. Takrat nisem žrebal – in ne vem, ali sem bil izžreban :) – vem le, da sem izziv sprejel in da sem preko tega rastel. Bolj kot žreb bi poudaril srce, kjer človek z razumom prepoznava sebe in svojega Gospoda. To se mi zdi način razločevanja, ki človeku pomaga, da celostno stopi na pot in se pogumno sooči z izbranim življenjskim izzivom.

Z bogoslovci po pretečenem Ljubljanskem polmaratonu. FOTO: Arhiv Matjaža Celarca

Vas je kdaj mučilo, da prav vaš zavetnik ni bil že »v prvem krogu« izbran med dvanajstere? :)

Morda sem kdaj tudi razmišljal o tem, zakaj ni imenovan med prvimi, kot se je to zgodilo Mateju, ki nosi ime z enakim etimološkim ozadjem. Vendar me je istočasno ta Matijeva vloga »zvestega učenca v ozadju« nagovarjala s svojim izrazom ponižnosti in predanosti Božji volji. Matija je Jezusu sledil od vsega začetka, verjel in vztrajal. Končno je Duh določil, da je tudi on dozorel za služenje kot del zbora apostolov.

Po ugibanjih je bil Matija eden izmed 72 učencev, ki jih je Jezus »poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti« (Lk 10,1).

Po izvolitvi za apostola je Matija najverjetneje misijonaril v Makedoniji ali Etiopiji, kjer naj bi umrl mučeniške smrti. Danes ste misijonar tudi vi, zaupana pa vam je celo služba vzgoje novih misijonarjev – bogoslovcev. Kako vas pri tem nagovarja drža apostolov?

Morda me v veliki meri nagovarja ravno lik apostola Matija v drži ponižnosti, vztrajnosti in odločnosti. Vse prepušča Gospodu, da ga uporabi kot orodje svoje veličine in ljubezni; tudi do mere mučeniške smrti. Apostoli me v svojem služenju in vodenju skupnosti nagovarjajo po svoji modrosti, ki se razodeva v učljivosti (dogodke razumevajo v luči Svetega pisma), razločevanju (prepoznavajo Božje delovanje) in odločnosti (ob pomoči Duha sprejmejo odločitev o odprtju vrat vere poganom). Ta njihova modrost, Božji pogled na dogodke in ljudi, me nagovarja in mi je v spodbudo.

S študenti Teološke fakultete po sejmu Informativa. FOTO: Arhiv Matjaža Celarca

Sv. Matija je zavetnik drvarjev, tesarjev, mesarjev, kovačev in zidarjev, priporočajo se mu proti alkoholizmu, oslovskemu kašlju, črnim kozam … V katerih situacijah pa se nanj obračate vi?

Ja, »Matija led razbija, če ga ni, ga pa nar'di«. Nedvomno se nanj obračam v nemogočih razmerah. Morda predvsem v trenutkih, ko vidim, da je treba razbiti kakšen »led« oz. ogreti srce in, nenazadnje, ko je potrebna odločnost, ki jo tolikokrat zelo potrebujem.

V Sloveniji je apostolu Matiji posvečenih šest cerkva. Ste katero že obiskali?

Priznam, da vseh nisem obiskal in niti na vem, kje vse se nahajajo. Mi je pa poznana podružnična cerkev sv. Matija na Zajčjem vrhu pri Stopičah, ki sem jo pred leti obiskal ob priložnosti bogoslovske vikend prakse.

S semeniškim zborom pri litanijah na Blejskem otoku. FOTO: Arhiv Matjaža Celarca

Danes torej s sv. Matijo praznujeta. :) Ob godovih imamo najrazličnejše navade … Kako vi praznujete svoj god?

Praznovanje je obhajanje hvaležnosti in veselja za dar medsebojne povezanosti. Zato sem ob takih priložnostih rad v krogu svojih prijateljev in družine. Zadnja leta ima praznovanje godu neko stalnico, saj navadno z bogoslovcem Matijem pripraviva kakšno sladko ali zdravo dobroto, da je praznovanje lepše. :) No, letošnji godovni dan bo še bolj pester in na kolesih, saj se bom veselil daru skupnosti v semenišču kot tudi tiste skavtske na zimovanju z volčiči.

Godovnjaka pripravljata presenečenje. FOTO: Arhiv Matjaža Celarca