Rodila se je leta 1241 blizu mesta Halberstadt na Saškem, umrla leta 1299. Rada in tako lepo je pela v koru samostana cistercijank v Helfti, da so ji rekli »Kristusov slavček«. Komaj sedem let stara je šla z materjo v ta samostan, v katerem je že bila njena devet let starejša sestra Gertruda. Posvečeni samostanski prostori so na deklico tako vplivali, da samostana ni hotela več zapustiti. Mati se je morala sama vrniti domov. Čez tri leta je njena sestra postala opatinja in pod njenim vodstvom je rastla Matilda, dokler ji pozneje ni sama pomagala pri vodstvu samostana.

Bog jo je veliko obiskoval s trpljenjem. Mučile so jo dolgotrajne bolezni, pa tudi duhovna zapuščenost, nazadnje pa devetletna bolezen. Jezus jo je v bridkostih večkrat okrepčal s prikaznimi, ki jih je razodevala svoji prijateljici, sv. Jedrt Veliki; ta jih je tudi zapisala.

Nekoč je videla Matilda na tleh velik križ in njena duša je padla na ta križ. Zaslišala je glas: »Vse, kar je na svetu, ne more razveseliti niti ene same duše. Ves blagor in vsa slava je v trpljenju in bridkosti.« In prikazal se ji je Kristus v rdeče svilnatem oblačilu, jo prijel za roko in rekel: »Kakor je svila mehka in voljna, tako ni v trpljenju nič trdega za tistega, ki ljubi.« Svetnica je odgovorila: »Tako je v začetku, ko sprejme duša trpljenje z veliko iskrenostjo; ako se pa trpljenje le množi in močno naraste, tedaj postane težko in trdo.«

Jezus ji je odgovoril s pomenljivimi besedami: »Res je. Toda kakor nihče ne zavrže svilnate obleke, ako postane težka zato, ker jo nekdo okrasi z zlatom in dragulji, marveč jo še veliko bolj ceni, tako verna duša ne zavrže velikega trpljenja.« Kmalu nato je svetnico napadla velika, huda bolezen.

Goduje 26. februarja.