Zgodovinarji in ljubiteljski raziskovalci rodoslovja lahko od lanskega 20. oktobra prek spleta brezplačno dostopajo do zbirke digitaliziranih matičnih knjig Nadškofijskega arhiva Maribor. FOTO: Nadškofija Maribor



Zgodovinarji in ljubiteljski raziskovalci rodoslovja ali krajevne zgodovine severovzhodne Slovenije lahko od lanskega 20. oktobra prek spleta brezplačno dostopajo do zbirke digitaliziranih matičnih knjig Nadškofijskega arhiva Maribor, ki obsega 4556 enot matičnega gradiva (krstnih, poročnih, mrliških knjig in indeksov) oziroma več kot pol milijona (531.291) posnetkov iz originalnih knjig.

Že skoraj 2500 uporabnikov

Zbirka zajema župnijske matične knjige za obdobje več kot treh stoletij od leta 1597 do 1919 z območja mariborske metropolije, torej celotne severovzhodne Slovenije (slovenske Štajerske, Koroške in Prekmurja). V treh mesecih si je, po poročanju STA, zbirko na spletu ogledalo že skoraj 2500 uporabnikov, zabeležili so že skoraj 640.000 ogledov strani.

Najstarejša je matična knjiga iz leta 1597

Najstarejša matična knjiga, ki jo hranijo v Nadškofijskem arhivu Maribor, je krstna knjiga župnije Stari trg iz leta 1597. Na območju sedanje mariborske metropolije do leta 1941 ni bilo civilnih matičnih knjig, matični register je vodila Cerkev. Izjema je Prekmurje, kjer so že leta 1895 začasno vpeljali vzporedne civilne registre.

Knjige Cerkvi vrnjene šele leta 1994

Matične knjige so vodile in hranile župnije. Med drugo svetovno vojno jih je takratna okupacijska oblast zaplenila, pozneje jih je prevzela povojna Slovenska republiška administracija. Knjige so bile Cerkvi – oziroma škofijskemu arhivu – vrnjene šele leta 1994. Poleg matičnih knjig župnijski arhivi hranijo mnoge dragocene zgodovinske vire.



Plod dobrega mednarodnega sodelovanja

Dolgo pričakovana spletna objava digitaliziranih matičnih knjig je plod dobrega mednarodnega sodelovanja Nadškofijskega arhiva Maribor od leta 2010, ko je v sodelovanju z graškim škofijskim arhivom začel skupni projekt Matriken Digital, v okviru katerega je bilo do konca leta 2013 v Mariboru skeniranih več kot 3500 matičnih knjig.

Do lanskega oktobra v čitalnici arhiva

Proces se je nadaljeval tudi po zaključku projekta. Do lanskega oktobra so bile digitalizirane knjige dostopne v čitalnici arhiva, v sodelovanju s Škofijskim arhivom St. Pölten in Mednarodnim centrom za arhivske raziskave (Icarus) pa so odtlej matične knjige na voljo tudi na spletu, in sicer brezplačno TUKAJ.

Ne le strokovnjaki, tudi splošna javnost

»Smo prvi v Sloveniji, ki smo to uvedli, v sosednjih državah je to že precej prisotno. Matičnih knjig ne uporabljajo le strokovnjaki, temveč tudi splošna javnost. Ogromno rodoslovcev izdeluje družinska drevesa, hkrati pa ljudje potrebujejo tudi podatke za urejanje zemljiških knjig, državljanstev in podobnega,« je za STA poudaril višji arhivist Igor Filipič.

Dokumente zaščititi pred propadom

Glavni namen digitalizacije je bil – poleg lažjega vpogleda vanje – dokumente zaščititi pred propadom, saj se s fizičnim listanjem po njih uničujejo. Za uporabnike je hkrati bistveno lažje, če lahko dokumente preučujejo od doma. »Precej zanimanja je tudi iz tujine, naši zdomci zdaj lahko dostopajo do teh podatkov,« je za STA še povedal Filipič.