Matic se je za gasilstvo odločil ob pogledu na gorečo šolo
Matic se je za gasilstvo odločil ob pogledu na gorečo šolo
Matic Dobrovoljc je 21-letni študent aplikativne kineziologije, ki je dejaven na več področjih. Je pritrkovalec, birmanski animator, več let je bil oratorijski animator. Z zaročenko Kristino si deli ljubezen do gora. V njem pa že od rosnih let raste tudi ljubezen do gasilstva, ki mu je iz leta v leto bolj predan. Svoje gasilsko znanje dejavno izpopolnjuje v PGD Borovnica, njegov cilj pa je postati poklicni gasilec.
Matic se je gasilcem pridružil v prvem razredu osnovne šole.
Za gasilstvo se je navdušil že v vrtcu. Ko so 29. oktobra 2003 triletni Matic in njegov dvojček Žan ter njuna babica hodili iz vrtca proti domu, so mimo njih drveli gasilci. Matic se spominja, da je bil to zanj veličasten prizor. Ko je opazil, da se je kadilo iz osnovne šole, mu je babica povedala, da gredo gasilci gasiti šolo, ki jo je takrat zajel močnejši požar. In takrat se je v malem Maticu pojavila misel, da bi to nekoč počel tudi sam. Nekaj časa je še zbiral pogum, nato pa ga je v prvem razredu osnovne šole babica peljala na gasilske vaje in pridružil se je domačim gasilcem.
Gasilstvo ni zgolj eden izmed krožkov v otroštvu
Gasilstvo zanj ni zgolj eden izmed krožkov v otroštvu. Veliko bolj kot tekmovanja je Matica vedno bolj zanimalo dejansko gašenje požarov in druge dejavnosti gasilcev. Od nekdaj je rad pomagal ljudem, zato se je odločil, da bo tudi sam postal gasilec. Zaveda se, da tega ne zmore početi vsakdo, ker pa se je čutil sposobnega, je v gasilstvu vztrajal.
Pri tem ga, kot pravi, najbolj pritegne adrenalin ob pisku pozivnika, ker nikoli ne ve, kaj ga čaka, ne ve, kdaj ga čaka. Ker živi blizu gasilskega doma, tja vedno priteče: gre po bližnjici skozi zelo strm gozd in je tako zanj že sama pot do gasilskega doma adrenalinska: »Tega adrenalina ne moreš dobiti nikjer drugje.«
»Najtežje je bilo priznati, da ni več upanja«
Intervencija, ki se ga je posebej dotaknila, je bila potrebna na romanju na Žalostni gori pri Preserju, pripoveduje mladi gasilec. Romanja se je udeležilo veliko starejših ljudi in ko je enemu izmed romarjev postalo slabo, mu je na pomoč odhitel takrat 18-letni Matic. Poskusil ga je oživljati, tudi s pomočjo defibrilatorja, kakor je vadil na lutki. Pristopil je gospod župnik in romarju dal bolniško maziljenje, nato sta se pridružila še dva gasilca. Po 20 minutah so prišli reševalci in oslabelemu romarju dodajali še adrenalin, da bi mu spodbudili srce.
Matic se je takrat umaknil na stran in ob robu cerkve zagledal njegovega vnuka in ženo ter domačega župnika, ki so molili zanj. Čez nekaj minut jim je zdravnik sporočil, da je gospod umrl. Matica je to močno pretreslo, saj se je trudil 25 minut, »potem pa pride nekdo, ki reče, da je vsega konec, da sem se trudil za brez veze. Najtežje mi je bilo gledati skupino, ko sem jaz že vedel, da je vsega konec, oni pa so bili še vedno polni upanja. Ko jim je zdravnik sporočil, da smo naredili, kar smo lahko, so se čustveno zlomili. Upanja ni bilo več. To se me je najbolj dotaknilo.«
Svojci pokojnika so se Maticu iskreno zahvalili za pomoč, ki jo je nudil umirajočemu gospodu.
Doživeto je moral predelati sam
Matic je po tem nesrečnem dogodku še cel teden slabo spal in ves čas premišljeval, ali je naredil kaj narobe. Bolj ko je premišljeval, bolj je bil prepričan, da je naredil vse prav. Na pomoč so mu priskočili tudi kolegi iz društva, ki so bili na voljo za pogovor, vendar je doživeto moral predelati sam in po določenem času mu je to uspelo.
Pri tem mu je, kot je pojasnil, močno pomagal zavedanje, da je šel gospod v nebesa, ko je prejel maziljenje: »Poslovil se je na lepem kraju, ob sebi je imel duhovnika, da je lahko prejel še ta zakrament.« Tudi svojci pokojnika so se mu iskreno zahvalili za pomoč, ki jo je nudil umirajočemu gospodu.
Redno dodatno usposabljanje
Matic se resno dodatno usposablja. Prvi tečaj, ki ga je opravil, je bil tečaj za operativnega gasilca: to je osnova, da človek sploh lahko postane operativni gasilec in da lahko hodi na intervencije. Naredil je tudi tečaj za dihalni aparat, ki je bil izjemno zahteven, pa tečaj za gašenje notranjih požarov, kar je bila prav tako nepozabna izkušnja. V letošnjem letu ima v načrtu še tečaj za bolničarja, ki se ga zelo veseli.
V Maticu vedno bolj gori želja, da bi postal poklicni gasilec.
V njem vedno bolj gori želja, da bi postal poklicni gasilec. Sicer razume domače, da jih je strah zanj, in se zaveda, da to ni najbolje plačan poklic, vendar je prepričan, da bi ga opravljal s srcem.
Podpora zaročenke in domačih
Zaročenka in domači ga pri njegovi želji podpirajo, »čeprav si seveda vsakdo želi, da bi njegov sin/mož/brat delal nekaj varnega, da se ne bi izpostavljal nevarnostim«. Ampak Matica to pri njegovi želji ne more ustaviti. Z zaročenko sta se o tem že veliko pogovarjala in je to sprejela.
Matic si najprej želi dokončati študij, ker je tudi to področje, ki ga zanima in ki bi ta poklic lahko opravljal tudi ob gasilstvu. Najbolj srečen bi bil, če bi mu nekoč uspelo združiti obe dejavnosti.
Pogovor z Maticem Dobrovoljcem je bil prvič objavljen na spletnem portalu Aleteia.