Zmagovalec včerajšnjih volitev je zelo jasen, stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba je s 34,57 odstotki prepričljivo zmagala in dobila največ poslanskih mandatov v zgodovini Slovenije.

Žrtvovali KUL za Goloba

Zmagovalec je jasno samo eden, poražencev pa je kar nekaj, pravi Matevž Tomšič, predstojnik Inštituta za uporabne družbene študije. 

Jasno se vidi, de ja ta koalicija zgolj pripravljala teren za najnovejši novi obraz.

Kot prvega omeni koalicijo KUL, saj se je njen obseg v parlamentu prepolovil – dve stranki sta izpadli, ena je za las prestopila parlamentarni prag in bo imela občutno manj poslancev kot v trenutni sestavi. Precej manj je dobila tudi SD. »Jasno se vidi, de ja ta koalicija zgolj pripravljala teren za najnovejši novi obraz. Gre za delovanje globoke države, kot bi temu rekel Rado Pezdir. Koalicijo KUL so žrtvovali, da so ustoličili svojega novega kandidata.«

Naloga za desni pol

Rezultat volitev, ki ga je krojilo 1.184.974 oz. 69,83 odstotka volilnih upravičencev je po Tomčiševih besedah neuspeh tudi za vladajočo koalicijo. Kljub temu, da sta tako SDS kot NSi povečali število mandatov v primerjavi z volitvami 2018, sta volitve izgubili. Vse kaže, da bosta stranki v novem mandatu v opoziciji, kar, tako Tomič, ni dober rezultat.

Formula novih obrazov se očitno ni izčrpala.

»Spet se je izkazalo, da desni pol nima primernih instrumentov, da se zoperstavi stalnim pojavljajočim se kvazi novim obrazom. Na treh od štirih zadnjih volitev je zmagala instant stranka, ki je nastala tik pred volitvami. Formula novih obrazov se očitno ni izčrpala, kot smo nekateri pred časom mislili,« ugotavlja Tomšič. Pri tem dodaja, da je na desnem polu »treba razmisliti in najti recept, kako se temu zoperstaviti.«

Ne en mesec, kapanja trajala dve leti

Kot presenečenje tokratnih volitev lahko omenimo tudi visoko volilno udeležbo, zadnjih parlamentarnih volitev leta 2018 se je namreč udeležilo le nekaj več kot polovica volilnih upravičencev. Tomšič to pripisuje volilni kampanji, ki je trajala ne en mesec, temveč dve leti. 

Izkazalo se je, da v Sloveniji to kar šteje, niso dejanski dosežki, ampak glasnost zvočnika.

»Ves čas smo imeli opraviti z mobilizacijo zoper Janševo vlado, tukaj so zakulisni centri moči angažirali celoten svoj aparat, medije in nevladne organizacije, ki se večinoma financirajo iz proračuna in jim je to vir preživetja. Če bi se ponovil mandat te vlade, bi mnoge od teh ostale brez sredstev. Ti so bili še kako motivirani, da poteka stalna gonja proti vladi. Mislim, da je to botrovalo.«

Ob tem dodaja, da se je »izkazalo, da v Sloveniji to kar šteje, niso dejanski dosežki, ampak glasnost zvočnika.«

Matevž Tomšič za Slovenski čas (marec 2022): Predvolilna moč medijskih »zvočnikov«

Velika prednost ni jamstvo za uspešnost

Ob dejstvu, da ima GS že sama 41 poslanskih sedežev, lahko koalicijo sestavi že samo z SD. V preteklosti se je izkazalo, kako strankarska razdrobljenost lahko oslabi delovanje in trdnost koalicije. Zato se tokrat lahko upravičeno pričakuje, da temu ne bo tako.

Zavedati se moramo, da je stranka, ki jo je Golob ustanovil ali so jo ustanovili zanj, instant stranka in je vprašanje, koliko je kohezivna.

»Na prvi pogled bo zadeva dosti gladko tekla, relativno hitro bo prišlo do nove vlade. Na papirju bi pričakovali, da bo ta koalicija dosti gladko funkcionirala, ampak temu niti slučajno ni nujno tako,« opozarja Tomšič in spomni na prepričljivo zmago Mira Cerarja leta 2014, a njegova koalicija ni bila kohezivna.

»Zavedati se moramo, da je stranka, ki jo je Golob ustanovil ali so jo ustanovili zanj, instant stranka in je vprašanje, koliko je kohezivna. Koliko je zbranih različnih interesov. Levica se zna poenotiti, ko se je treba zoperstaviti Janezu Janši. Ko pa pridejo na oblast, se hitro razsuje. Ni jamstva, da temu tokrat ne bo.«

Poenotenje družbe?

Tomšič zato tudi ne polaga upov, da bo z GS na čelu v Sloveniji zavladala enotnost in povezovalnost, ne v politiki, ne v družbi. »Razdeljenost se bo nadaljevala. Zdaj vidimo, kako si zmagovalci predstavljajo enotnost, tako da se polovico političnega prostora izloči. To je vse prej kot zavzemanje za enotnost,« Tomšič komentira Golobove besede, ko je sinoči jasno povedal, da SDS in NSi ni na njegovem seznamu.

Če smo iskreni, na povezovanju ne levi ne desni pol doslej nista kaj dosti delala.

»To je tipičen primer Golobovega diskurza, kjer govori stvari, ki se izključujejo. Nekdo govori o povezovanju, hkrati pa en politični pol izključi. Tukaj ne bo prišlo do nekega širokega povezovanja glede na retoriko,« je jasen sogovornik. »Če smo iskreni, na povezovanju ne levi ne desni pol doslej nista kaj dosti delala. Mislim, da se bo razklanost nadaljevala,« ocenjuje Tomšič.