Vselej, ko po takšnem dnevu zvečer pridem domov, me navdaja velika hvaležnost za vso dobroto ljudi. Toplo mi je pri srcu, ko vidim, da živim med tako dobrimi ljudmi. Prav tako sem na lastne oči videl polno dobrote, ko smo lani jeseni z nekaj skupinami župljanov hodili od hiše do hiše in zbirali sredstva za obnovo župnijske cerkve. Hvaležen sem prav za vsakega, ki je kakor koli pomagal, da smo lahko obnovili našo cerkev. Kot duhovnik sem Bogu še posebej hvaležen za številne sodelavce in prostovoljce v župniji ter za sobrate v samostanu. Hvaležen sem za vse voditelje skupin ter za vse mlade, ki v župniji delijo svoje talente in čas za rast Božjega kraljestva. Hvala vsem, ki molite in darujete svoje trpljenje, da se med nami širi Božji blagoslov. Naj nas vse spodbuja misel iz pisma Rimljanom: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Rim 10,9.13)...