Med najbolj prizadetimi področji v poplavni ujmi 4. avgusta sta bili Spodnja in Zgornja Savinjska dolina. Škoda je ogromna, Škofijska Karitas Celje pa že od prvega dne »dela na polno«, kot pravi generalni tajnik Matej Pirnat Že od začetka julija so imeli poln program: izpeljali so počitnice za starejše, delavni tabor za mlade Špance, organizirali letovanje otrok iz revnejših družin na morju … Avgusta pa so načrtovali dopuste, s jih je huda naravna nesreča zadržala doma. »Utrujeni smo. A ko se na koncu dneva vse umiri, ko vsak ostane sam s seboj, ostane hvaležnost: delamo prav, ljudem smo blizu,« razmišlja Pirnat: »Nismo le čistili prostorov, čeprav je bila fizična pomoč naša prva naloga. Šli smo k ljudem, jih obiskali in poslušali, se z njimi srečali, izkazali bližino – to je tisto, kar danes še največ šteje.«

V dveh tednih je Matej Pirnat vodil razporejanje prek tisoč prostovoljcev po okrog 900 domovih Savinjske doline, ki so zaprosili za pomoč. FOTO: Ksenja Hočevar 

»Kleti so čiste, zdaj je pomembna bližina«

Ob slednjem Pirnat spomni na elektronsko pismo, ki ga je dobil včeraj od nekega gospoda, češ da ga je Karitas poslala k eni hiši, kjer so možakarji pulili koreninice in čistili tlakovce. »Lahko bi naredili kaj bolj koristnega,« se pritoži v mailu. »Danes mu moram odpisati. Osebo, h kateri smo poslali 3 prostovoljce, poznam osebno. K njej smo jih poslali z razlogom: na smrt jo je strah nove ujme, novega dežja. Poslali smo prostovoljce k njej, ker drug ne bo prišel. Gospa je 4 ure imela občutek, da je nekdo z njo, dali smo ji vedeti, da nismo pozabili nanjo. Upam, da bo prostovoljec to razumel, tudi ali predvsem zato smo tukaj,« pravi Pirnat: »Pomembna je bližina, pomembno je, da smo z njimi, ko jih je strah, pomembno je, da jih bodrimo. Zato zjutraj vstanem in pridem na zbirno mesto.«

Razdeljene že prve finančne injekcije v obliki bonov

Pirnat je ravno dan pred našim obiskom (v soboto, 19. avgusta) preštel vpisane prostovoljce, ki so za »Vrbje«, kjer koordinirajo prostovoljstvo za celotno Savinjsko dolino in sploh celjsko škofijo, številke so izjemno spodbudne. V 14 dneh je na zbirno mesto prišlo 721 »unikatnih« prostovoljcev , vpisali so se 1005-krat (nekateri so prišli dvakrat ali večkrat). Pomagali so v 850 do 900 gospodinjstvih, naredili prek 10 tisoč prostovoljnih ur.

14 dni po poplavah, je prostovoljce poslal v glavnem na domove tistih ljudi, ki jih je strah. "Za pogovor, za bližino. Bodite jim blizu, poslušajte jih," jim je ne vsiljivo dajal napotke.  FOTO: Ksenja Hočevar 

V teh dneh so razdelili tudi že prvo finančno pomoč v višini 180 tisoč evrov. »Tistim, ki so pomoč zaprosili, smo pomagali z boni za različne trgovine, vsem enako. Osebno smo jih raznosili in poudarili, da gre le za pozornost, da si lahko kupijo tudi kakšne stvari, ki jih ni na policah Karitasovih skladišč,« razloži Matej Pirnat in poudari tisti znani rek: kdor hitro da, dvakrat da. »Na prošnje smo odgovorili hitro – resda ne z visokim zneskom, a kupili si bodo lahko osnovne stvari, ki jih pri nas ne dobijo.«

»Največja skušnjava in najtežja preizkušnja«

Generalni tajnik celjske Karitas je posebej vesel, da so v prvem tednu med ljudi razvozili več kot tono sadja in 700 kilogramov paradižnika. »Gre za biblično prispodobo – na svatbi v kani Galilejski bi preživeli z vodo, a vino je bilo tisto, kar doda človeškost. Človeškost, v katero je vstopil Bog, človeškost, ki se je obarvala – ta dodana vrednost je še toliko pomembnejša v času preizkušnje.«

Da bodo v prihodnjih dneh in tednih veliko pozornosti namenili tistim, ki potrebujejo pomoč, pa to težko povedo. »Ko se prva evforija, tudi kar se tiče pomoči, poleže, kamere ugasnejo, fotografov in novinarjev ni več na spregled, ljudje ostanejo sami. Morda so nekateri od njih že prej živeli bolj osamljeno, zdaj pa so še izgubili lastnino, odneslo jim je tisto, za kar so delali desetletja. Pojavljajo se nove stiske, nove travme. Karitas bo zato še bolj pozorna, da ne odnehamo, češ počistili smo domove, zdaj pa gremo na dopust. To je največja skušnjava in najtežja preizkušnja.« Po drugi strani, pristavi Pirnat, pa je najteže vztrajati, ko si že utrujen.

Pravičnost in zdrava pamet

Druga pozornost pa bo s strani Karitas namenjena sanacijam, nakazovanju večjih zneskov finančne pomoči tistim, ki so bolj prizadeti, bolj ogroženi: Tukaj bomo potrebovali zvrhano mero pravičnosti in zdrave pameti. Namreč tudi Karitas lahko naredi veliko škode, v smislu, da 'skregamo' ljudi med seboj, češ on je dobil več kot jaz … Pravičnost, občutljivost in zdrava pamet – to bomo potrebovali mi in tisti, ki bodo razdeljevali državni denar,« sklene Pirnat