Matej Pavlič, duhovnik ljubljanske nadškofije, je v torek, 13. novembra 2018, na Univerzi Svetega križa v Rimu predstavil in zagovarjal doktorsko nalogo iz cerkvenega prava. Zagovor je uspešno opravil in nato po javni izpovedi vere prejel doktorski naziv. Petčlanski senat Fakultete za cerkveno pravo je menil, da se doktorska naloga objavi v celoti.

Po zagovoru je dr. Pavlič svojo doktorsko nalogo predstavil za Radio Vatikan. Naslov naloge je nekoliko daljši: »Poučevanje religije v javnih šolah držav s področja nekdanje Jugoslavije«, torej Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore in Makedonije. Dr. Pavlič je Kosovo izpustil, ker je tam pravna ureditev še dokaj nedorečena. Pri njegovem delu je šlo za primerjalno raziskovanje, kar pomeni, da je zbral in preučil pravne norme omenjenih šestih držav, kjer se stikajo tematike izobraževanja, šolstva in verske svobode. Izhodišče je nudila sedemdesetletna skupna zgodovina teh področij in nato različnost pravnih rešitev, ki so jih v oblikovanju šolskih sistemov poiskale kot samostojne države po letu 1991.

Merilo za presojo sta mu nudili dve človekovi pravici, zapisani v vseh zadevnih mednarodnih dokumentih, in sicer pravica do izobrazbe in pravica do verske svobode. Vse države, ki jih je preučeval, imajo demokratično ureditev, kar pomeni, da bi morala zakonodaja v kar največji možni meri poskrbeti za uresničevanje individualnih pravic. Ugotovil je, da je splošno stanje na področju zagotavljanja verske svobode v marsičem na ravni, ki je povsem primerljiva z drugimi evropskimi državami. Ponekod, in to prav na področju šolstva, pa so verski svobodi postavljene ozke meje, ki jo pravzaprav utesnjujejo. Govora je o Sloveniji, Črni Gori in Makedoniji, ki v svojih šolskih programih ne predvidevajo konfesionalnega pouka o veri in verstvih in celo prepovedujejo vsako navzočnost verskih skupnosti v šolskem prostoru.

Treba je reči, da so rešitve, ki so jih poiskale Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, na tem področju dosti bolj stvarne v smislu, da odsevajo resnično stanje v družbi in verskih skupnosti ne izključujejo iz izobraževalnega procesa. Treba je poudariti, da šolski konfesionalni pouk o veri in etiki ni klasični župnijski verouk, vsaj v primeru katoliškega programa je to povsem jasno. Gre za vstopanje vere - kot ene od pomembnih razsežnosti človeka - v dialog z drugimi šolskimi predmeti in različnimi pojavi v družbi, med drugim tudi v dialog z drugimi religijami. To dialoško razsežnost v zadnjem desetletju močno poudarja tudi Svet Evrope, ki je spričo nove pluralnosti na religijskem področju zaznal nevarnosti neznanja o religiji. Zato želi biti doktorska naloga tudi spodbuda k premisleku o obstoječi šolski zakonodaji v smislu večjega združevanju moči vseh akterjev, ki lahko prispevajo, da bi naše družbe postale bolj informirane, bolj dialoške, torej bolj demokratične.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Radio Vatican