Kaj vas je spodbudilo k ustanovitvi usposabljanja za vodenje v cerkvi?

Pri odločitvi za razvoj usposabljanja Vodenje 9,7 je bilo pomembnih več vidikov. Najprej opažanje, da v slovenski kulturi težko prevzemamo voditeljske vloge. Težko se kdo opogumi in prevzame odgovornost. Sledi sinodalno dogajanje. Papež Frančišek neutrudno ponavlja, da je vsak krščeni poklican k soustvarjanju Cerkve. Da se bo to uresničevalo, pa mora vsak prepoznavati svoje edinstvene talente ter jih razvijati. Nenazadnje pa so nas spodbujale tudi konkretne potrebe župnij, gibanj in organizacij. Mnogi težko najdejo voditelje. In če jih, ti pogosto potarnajo, da za vodenje niso bili deležni ustrezne formacije. Upamo, da se bo s tem usposabljanjem to vsaj nekoliko spremenilo.

V slovenski kulturi težko prevzemamo voditeljske vloge. Težko se kdo opogumi in prevzame odgovornost.

Kako je sinodalno dogajanje vplivalo na vsebino in izvajanje tečaja?

Bistveno! Sinoda nas najprej spodbuja k poslušanju. Od tod tudi naslov Vodenje 9,7, po Marku 9,7, ki pravi: »Ta je moj ljubljeni sin, njega poslušajte!« Nadalje nas sinoda spodbuja k prepoznavanju karizem. Tudi sam verjamem, da so v nas položeni talenti, za katere se nam še sanja ne, da jih lahko razvijemo in uporabimo v skupno dobro. In tretjič, sinoda nas spodbuja k soustvarjanju. Program Vodenje 9,7 je nastajal skozi enoletni skupinski proces.

Kakšne so bile glavne potrebe ali izzivi, ki ste jih prepoznali v Cerkvi na Slovenskem, in kako jih tečaj naslavlja?

Pred skoraj natanko letom dni, avgusta 2023, se je na Socialni akademiji sestala t. i. »skupina za voditelje«. Pridružili so se ji ljudje, ki v Cerkvi delujejo kot voditelji na različnih ravneh, tako kleriki kot laiki. Srečevali smo se enkrat mesečno, delili svoje voditeljske uspehe in padce in se vsak mesec pogovorili tudi o kakšni uporabni voditeljski veščini.

Na ta način smo skozi leto prepoznali kar nekaj potreb. Mnogi kot voditelji ne znamo dovolj dobro vstopati v odnose, bolijo nas razkoli v ekipah, pogrešamo konstruktivno povratno informacijo, čutimo pomanjkanje vizije, prepoznavamo pa tudi nestanovitnost pri vsakodnevnem stiku z Gospodom. On nam, če mu dobro prisluhnemo, kot voditeljem kaže smer.

Kako ste izbrali vsebinske sklope, ki so vključeni v program? Kateri se vam zdi najpomembnejši?

Ko smo popisali vse potrebe, smo začeli sestavljati dokument, ki smo ga poimenovali Lik voditelja v Cerkvi na Slovenskem. Iz njega pa smo razbrali potrebo po šestih vsebinskih sklopih. Prvi je usmerjen na voditeljev odnos z Gospodom. Drugi poudarja pomen postavljanja vizije in prioritet. Tretji in četrti govorita o delu z ljudmi. Tej temi sta namenjena kar dva sklopa, saj so tu potrebe največje. Peti sklop je povezan z lastno osebnostno rastjo voditelja, šesti pa z zagotavljanjem organiziranosti in strukture, ki ju v Cerkvi tudi pogosto primanjkuje.

Med temi šestimi sklopi bi težko izbral najpomembnejšega. Največ vprašanj pa je gotovo povezanih z delom z ljudmi. Tam voditelji tudi najpogosteje čutimo bolečine.

Kako bodo potekala srečanja in kakšna bo njihova struktura?

Hrbtenico usposabljanja bo tvorilo pet vikend srečanj (od petka popoldne do sobote popoldne), ki pa jih bodo spremljala srečanja malih skupin. V teh skupinah bodo udeleženci drug drugega bolj podrobno spremljali in bodrili. Program bodo začinila tudi štiri večerna predavanja, osebno spremljanje s strani enega od izvajalcev ter reševanje voditeljskega izziva, ki ga bo vsak udeleženec prepoznal v svojem okolju.

Kako ste razvili metodologijo dela, ki temelji na poslušanju Božje besede, deljenju osebnih zgodb in učenju veščin?

Na skupini voditeljev, ki sem jo že omenjal, smo preizkusili več različnih pristopov. Sčasoma smo ugotovili, da so prav ti trije stebri za formacijo voditeljev izrednega pomena. Božja beseda nas, če jo resnično poslušamo skupaj in v Duhu, usmerja. Deljenje osebnih zgodb spodbuja pristnost in ranljivost. Če se ob tem odpre kakšna rana, jo lahko zdravimo s sočutjem in predstavlja izhodišče za nadaljnjo rast. Učenje konkretnih voditeljskih veščin, kakršne so na primer podajanje povratne informacije, projektno načrtovanje, poverjanje nalog ali organiziranje rednih letnih razgovorov s sodelavci, pa pomembno razširja voditeljevo kapaciteto in učinkovitost.

In kdo bodo izvajalci usposabljanja?

Izvajalci so največja vrednost tega usposabljanja. Ponosen sem, da so k ustvarjanju in izvajanju pristopili Simon Potnik, Aleš Čerin, Benjamin Siter, Benjamin Tomažič, Janez Stare, s. Marjeta Pija Cevc, Tomaž Ovsenik in Valerija Svetina Klančnik. Vsi voditelji z zelo raznolikimi izkušnjami ter tudi z didaktičnim znanjem. Za dinamiko skupine in komunikacijo z udeleženci pa bo skrbela Andreja Snoj Keršmanc.

Katere spremembe v svoji skupnosti ali župniji pričakujete kot učinke tega usposabljanja?

To je težko predvideti, saj bodo udeleženci prišli iz zelo različnih skupnosti, od katerih ima vsaka svoje potrebe in izzive. Ob začetku usposabljanja si bo vsak udeleženec zastavil svoj voditeljski izziv, na katerega bo skušal skozi leto pogledati z različnih vidikov. Računamo, da kontinuirano delo na voditeljskem izzivu lahko že v enem letu prinese konkretne spremembe!

Kako vidite vlogo voditeljev v cerkvi v prihodnje?

Verjamemo, da glavne lastnosti voditeljev v prihodnosti ne bodo ukazovanje, razporejanje ljudi in poverjanje nalog. Svet se namreč spreminja v smeri, da veliko več ljudi ne želi le nekaj početi ampak tudi razumeti, zakaj nekaj počnejo. Voditelj prihodnosti v Cerkvi bo verjetno človek, ki mu bo mar za tiste, ki jih vodi. Poleg skrbi za svojo osebnostno rast bo pozoren tudi na njihovo. Spodbujal jih bo k »podajanju na globoko« in k temu, da »vržejo mreže še na drugo stran«. Pomembna lastnost voditelja prihodnosti bo tudi občutek za skupnost. Niti ne zavedamo se, v kako individualističnem svetu danes živimo! Cerkev je poklicana, da se izzivov loteva skupaj in voditelji bodo morali znati odpirati prostore skupnega iskanja.

Voditelj prihodnosti v Cerkvi bo verjetno človek, ki mu bo mar za tiste, ki jih vodi.

Kakšne so vaše dolgoročne vizije glede razvoja kulture vodenja v Cerkvi na Slovenskem?

Sanjamo Cerkev Jezusovih učencev, ki Boga vzamejo zares, so v dnevnem stiku z Njim, On pa jih usmerja. Sanjamo tudi Cerkev skupnosti, veselja, medsebojne opore in poguma. V naši viziji so voditelji tisti, ki ustvarjajo prostore, da se to dogaja. Imajo tudi pogum za stopanje po brezpotjih, niso zadovoljni zgolj z ohranjanjem struktur, v katerih številke upadajo. Kultura vodenja se bo zato verjetno razvijala na več mestih in na različne načine. Če Bog da, bo tudi to usposabljanje čez nekaj let eden od takšnih načinov.

Kaj bi želeli sporočiti tistim, ki razmišljajo o vključitvi v to usposabljanje, vendar še niso povsem prepričani?

Takšne osebe imajo verjetno dva pomisleka: čas in denar. Sprašujejo se, čemu bi se lahko odpovedali ali kaj bi lahko opustili, da bi se usposabljanju lahko pridružili. Na takšno usposabljanje je potrebno gledati kot na investicijo. Ali verjamem, da se bo časovni in finančni vložek poplačal že v letu ali dveh? Na takšnih usposabljanjih se to običajno zgodi, saj odkriješ zaklade, za katere prej sploh nisi vedel, da obstajajo. Poleg tega pa tudi načrtno delaš na veščinah, ki ti omogočajo učinkovitejše delo v prihodnosti.

Enostavno povedano: čez leto dni boste v enakem času naredili več, bolje, predvsem pa bolj prave stvari. Zato se splača.

Na takšno usposabljanje je potrebno gledati kot na investicijo.

Kako se lahko zainteresirani pridružijo tečaju in kakšne so zahteve za vpis?

Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest (25 oseb) oz. do prvega vikend srečanja, ki bo 11. in 12. oktobra v Celju. Do takrat je potrebno plačati tudi prvi obrok kotizacije.

Usposabljanje lahko obiskujejo le odrasle osebe, ki že imajo ali pa v prihodnosti nameravajo imeti aktivno vlogo v Cerkvi, npr. vodja skupine, diakon, voditelj animatorjev, vodja društva, ki deluje v povezavi s Cerkvijo, katehist …) V primeru prevelikega števila vpisanih bomo prijavljene izbirali po dveh kriterijih: datum prejema prijave in pričakovana vloga v Cerkvi.

Več informacij lahko zainteresirani najdejo na spletni strani Vodenje97.si.

Kako pa je s plačilom, kdo to financira?

Cena usposabljanja je 780 € in vključuje nočitve, prehrano, ves program in posebej pripravljena gradiva. Cena drugega in vsakega nadaljnjega udeleženca iz iste župnije ali organizacije pa prinaša 30-odstotni popust, torej znaša 546 €.

Ker ta cena ne zadošča za polno kritje stroškov programa, bo v prvem letu Socialna akademija primaknila nekaj sredstev od svojih donatorjev. Že doslej pa je bilo opravljenih tudi kar nekaj ur prostovoljnega dela.