»Vaša srca naj danes prekipevajo od občudovanja Božje dobrote in velikodušnosti,« je v nagovoru dejal nadškof Zore ter poudaril, da Bog preprostega človeka želi narediti za svojega sodelavca, ga postavi za odposlanca, ki je poslan do skrajnih mej sveta. »Tudi vas pošilja do skrajnih mej«.

Nista pomembna skala in posoda 

Ob tem je pokazal na zgled apostolov Petra in Pavla. Prvi je bil preprost ribič, ki je ob prvem srečanju z Jezusom padel preden in ga prosil, naj gre od njega, ker je grešnik. A Jezus ga je izbral in ga postavil za skalo, na kateri je sezidal Cerkev. Druga skrajnost je bil Pavel, prepričan sam vase in vneto zatiral nastajajočo Kristusov Cerkev. Ljudje so se ga bali, ne pa tudi Bog, ki ga je izbral za posodo svojega imena, da bi prišlo med pogane, kralje in Izraelove sinove.

»Mar ni nepredstavljivo, dragi bratje in sestre, da je Bog nekoga, ki je tako krhko nestanoviten, kot je bil Peter, naredil za skalo svoje Cerkve in iz zagrizenega sovražnika, kot je bil Pavel, naredil za posodo svojega imena. Zakaj ni izbral koga bolj trdnega, bolj stanovitnega, bolj svetega,« se je vprašal Zore in poudaril, da ni pomemben Peter, ne skala, niti Pavel ali posoda, temveč »tisti, ki je to posodo izbral in vanjo natočil samega sebe,« da so mogli iz nje piti drugi. »Zgradba je Kristusova in vsebina je Kristus. Peter in Pavel pa sta sodelavca.«

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

»Bodi prerok, ne boj se sveta, ljubi Boga!«

Ob tem je takrat še diakonom položil na srce, naj jim v trenutku, ko bodo ležali na tlaku ljubljanske stolnice, ta resnica seže v srce. Kot popotnico pa jim je izrekel misel misijonarja Antona Kerina diakonu Blažu Zorku: »Bodi prerok, ne boj se sveta, ljubi Boga!« Hkrati pa jih je povabil, naj živijo tako, da bo njihovo duhovniško povabilo za nove duhovne poklice, njihove starše in vernike pa povabil, naj jih ogrnejo v molitve, da »ne bodo nikoli pogrešali Božje opore in vaše bližine.«

Celoten nagovor ljubljanskega nadškofa Zoreta ob mašniškem posvečenju.docx

FOTO: Tatjana Splichal

Zahvala novomašnikov

V imenu novomašnikov se je ob koncu maše Tadej Pagon Bogu zahvalil za klic in za pogum, da so se mu odzvali. Ob zahvali staršem, starim staršem, sorodnikom, domačim župnikom, učiteljem, profesorjem, kolegom iz semenišča in njegovemu vodstvu, se je posebej zahvalil nadškofu Zoretu, da so mogli po njegovem polaganju rok prejeti mašniško posvečenje.

Po nadškofovem blagoslovu in pesmi Novomašnik bod' pozdravljen so vernikom, zbranim v ljubljanski stolnici, so novomašniki podelili svoj prvi novomašni blagoslov.

Več utrinkov z mašniškega posvečenja v fotogaleriji Tatjana Splichal:

1/15