Lepo okrašeno ljubljansko stolnico so napolnili verniki od blizu in daleč, še zlasti iz župnij Ljubljana Polje, od koder izhaja novomašnik, in Doba, kjer zadnja leta živi.

FOTO: Tatjana Splichal

Nadškof Zore je v homiliji še zlasti podčrtal vlogo Matjaževih staršev, ki sta bila po njegovih besedah povabljena in poklicana v starševstvo. »Podarjen jima je bil otrok in onadva v skrivnostnem pogovoru najprej vsak globoko v sebi, s svojimi pričakovanji in svojimi vprašanji, s svojimi pomisleki in svojimi strahovi, potem v pogovorih z Bogom in v pogovorih med seboj dozorita do odločitve: 'Gospod, sprejemam tvojo voljo.'« Ta trenutek je Zore označil za odločilnega v življenju družine in življenju »vsake skupnosti, življenja naroda in tudi življenja Cerkve«.

Matjaževi domači. FOTO: Tatjana Splichal

Matjaževi domači. FOTO: Tatjana Splichal

V družini je gorčično seme zraslo v drevo

Brez odločitve staršev za življenje danes ne bi bilo mašniškega posvečenja, je dejal nadškof: »Hvala vama, oče in mama, hvala vama, dragi sestri, da ste skupaj oblikovali družino, v kateri je moglo gorčično seme otrokovega življenja razviti svoje sposobnosti in rasti v drevo, ki je dovolj veliko, da morejo v njegovi krošnji najti zavetja tudi drugi. Pri vsakem na svoj način – v skladu s klicem, ki ga je Bog položil vanj, v skladu s potjo, na katero ga je Bog poklical. Družina namreč duhovni poklic rodi in ga neguje v njegovih prvih korakih, da more začeti poganjati kot bilka, ki bo nazadnje dozorela v klas in nazadnje v zrnje v klasu.«

Nadškof Zore: »Dragi bratje in sestre, prosim, naj nikoli ne utihne molitev za vaše duhovnike. Naloga Cerkve je, da neprenehoma moli k Bogu za svoje duhovnike.« FOTO: Tatjana Splichal

Zahvala župljanom Polja in Doba

Nadškof se je v pridigi zahvalil tudi župljanom Polja in Doba, »ker ste ustvarjali primerne razmere, da je v njem mogla ta bilka duhovnega poklica najti ugodno okolje, v katerem je odkrivala veselje življenja z Bogom, veselje razdajanja ljudem, veselje daritve in žrtve. Poleg domače družine je župnija prvi prostor, ki oblikuje duhovni poklic, ki ga Bog položi v srce enega od njenih članov.« /…/ Dragi diakon Matjaž. Imel si mamo in očeta, ki sta te sprejela, bil si deležen družine, ki te je sprejemala in podpirala, živel si v župnijah, v katerih je bilo dovolj prostora, da je Božji klic rastel in se krepil.«

Polaganje rok nadškofa Zoreta na glavo novomašnika. FOTO: Tatjana Splichal

Tvoje roke bodo »stopile v službo Jezusa«

Z duhovniškim posvečenjem bo novomašniku zaupana dvojna naloga, povečevanja krščanskega ljudstva in neizmerna milost darovanja svete daritve Bogu, je nadaljeval Zore: »Tvoje roke od danes naprej ne bodo smele služiti ničemur drugemu kot uresničevanju tega, kar je Božja volja za ta svet. Z vso predanostjo bodo morale tvoje roke stopiti v službo Jezusa in njegovega evangelija; pa ne v odličnih in izbranih besedah, ampak v konkretnih dejanjih ljubezni, v katerih bodo ljudje mogli začutiti in doživeti Božjo bližino in ne zgolj govorjenja o Božji bližini; v katerih bodo ljudje lahko doživeli Božjo ljubezen in ne samo govorjenje o Božji ljubezni.«

Dobski župnik Jure Ferlež pomaga novomašniku pri oblačenju mašnega plašča. Z novomašnikom sta prijatelja še iz osnovnošolskih let. FOTO: Tatjana Splichal

Novomašnika Gregor Markelc in Matjaž Venta. FOTO: Tatjana Splichal

'Matjaž, ti si izbrani, ti si posoda'

Ob današnjem prazniku je Zore osvetlil zgled godovnjakov, sv. Petra in Pavla, in poudaril, da je duhovništvo oboje. »Duhovništvo sta Peter in Pavel. Peter v ponižnem priznanju, da Gospod vse ve in zato pozna tudi njegovo ljubezen kakor pozna tudi njegove padce in izdajstva. Pavel, ki mu mnogi ne verjamejo, da se je spreobrnil in da je iz preganjalca postal oznanjevalec. Pri obeh pa velika ponižnost: 'Gospod, ti vse veš.' In pri Pavlu: 'On je posoda, ki sem jo izbral.' Tisti, ki ve, je Jezus, in tisti, ki je izbral posodo, je Jezus. Matjaž, ti pa si izbrani, ti si posoda.«