Mašniško in diakonsko posvečenje v Petrovčah [FOTO]
Mašniško in diakonsko posvečenje v Petrovčah [FOTO]
Ob oltarju so se škofu Maksimilijanu pridružili upokojeni škof Stanislav Lipovšek, provincial Hrvaške dominikanske province p. Slavko Slišković s sobrati in bogoslovci, p. Ivan Arzenšek, župniki župnije Marijinega obiskanja Petrovče in rektor bazilike, Peter Možina župnije sv. Križ-Ljubljana, Matej Dečman župnije Trbovlje – sv. Martin, številni duhovniki in redovniki, stalni diakoni.
Med navzočimi so bili redovnice, župan občine Žalec Janko Kos, domači, svojci in prijatelji, farani iz petih župnij in romarji. S kora so slovesnost povzdigovali združeni pevski zbori – župnije Petrovče, obeh trboveljskih župnij in tudi Hrastnik. Ob koncu sta zbrane nagovorila in se zahvalila za dar posvečenosti novi stalni diakon Mihael in novomašnik Drago. Žalski župan Kos se je zahvalil za lepo sodelovanje med župnijo in občino. Pred mašo je bil molitveno slavilni program.
Škof Maksimilijan je v pridigi po pozdravu vseh navzočih namenil prvo misel obema, ki sta bila posvečena (in vsem zbranim) Gospodove besede, trikratni klic iz evangelija: »Ne bojte se!« In poudaril: »Ne bojte se Kristusa, ker vam ničesar ne jemlje, ampak vse daje, na nov, bolj popoln način. Ne bojte se klica, s katerim vaju je Bog klical in vabil, da bi mu zaupala, se izročala in sledila. Oba sta prehodila sorazmerno dolgo in pestro življenjsko pot, v kateri sta že prepoznavala Gospoda in njegov načrt za vajino življenje. Pot vsakega je bila po svoje nenavadna in edinstvena. Ni bilo malo preprek in težav, preobratov in presenečenj, klic pa je vedno bolj rastel in zorel. Marsikdaj na drugačen način, kot sta si predstavljala. A Gospod vaju je privedel sem, do tega trenutka. Ko bo On po škofu iztegnil svojo roko in vama po duhovnem maziljenju podaril neizbrisno znamenje njegovega sinovstva, službe, diakonskega in duhovniškega služenja. Postala bosta posvečena prinašalca njegove navzočnosti, moči in ljubezni služenja. Verjamem, da vaju ob tem dejstvu spreletava ne samo blaženost, ampak tudi strah, strah ob zavedanju svoje človeške nemoči, nevrednosti in omejenosti. Zato nam Gospod danes kliče tudi, ne bojte se svojih omejitev, svoje nepopolnosti. Z Gospodom namreč lahko tudi te postanejo rodovitna njiva za dobra dela.«
Varujemo pa naj se skrajnosti, ki hromijo naše življenja po veri. Večvrednosti ali ničvrednosti, ampak ljubljeni, takšni smo v božjih očeh. Bog ne kliče samo popolnih, ampak predvsem take, ki ga iščejo, ljubijo, potrebujejo…
»Zaupajta Gospodu, ki vama danes pravi, vredna ste več kot veliko vrabcev, celo lasje na vajini glavi so prešteti.« Rodovitnost njunega služenja pa bo odvisna tudi od tega, koliko bosta imela rada ljudi. Škof je nenazadnje spomnil tudi na njuni podobni gesli, čeprav se prej nista poznala, ki sta si ju izbrala za svoje poslanstvo. Zaupaj v Gospoda in delaj dobro (Drago). Vi, bratje, pa se ne naveličajte delati dobro (Mihael).
Še nekaj fotografij Jožeta Potrpina s slovesnosti v Petrovčah si oglejte v spodnji fotogaleriji.